Aprila bodo minila štiri leta, odkar je v stečaju končalo Gradbeno podjetje Grosuplje (GPG), v nekaj dneh pa so mu sledili še stečaji podjetij GPG Kipkop, GPG Inženiring in GPG Holding. Delo je izgubilo več kot 300 delavcev, za seboj pa so propadla podjetja nekdanjega gradbenega barona Borisa Dolamiča pustila za pol milijarde evrov neporavnanih dolgov.
Dolamič kljub številnim vloženim kazenskim ovadbam zaradi oškodovanja upnikov še vedno deluje kot stečajni upravitelj, njegovim kolegom, ki bdijo nad stečajem podjetij iz skupine GPG, pa je uspelo do zdaj unovčiti za manj kot odstotek prijavljenih terjatev premoženja. Prepletanje poslovanja med povezanimi podjetji, odobravanje posojil povezanim družbam, predhodna poplačila prijateljskih družb in preostala podobna poslovna praksa, značilna za podjetja okoli GPG, dodobra zamegljujejo dejansko sliko luknje, ki so jo za seboj pustila Dolamičeva podjetja.
Večinoma pokrivajo le stroške postopka
Samo v stečaju GPG so upniki prijavili za več kot 300 milijonov evrov terjatev, za njihovo poplačilo pa je na voljo nekaj manj kot 40 milijonov evrov premoženja. Po višini prijavljenih terjatev, ki jih je za več kot 180 milijonov evrov, sledi GPG Inženiring, ki pa ima za poplačilo upnikov na voljo dvakrat več premoženja kot GPG, in sicer okoli 70 milijonov evrov. V stečaju podjetja GPG Kipkop so upniki prijavili za 24 milijonov evrov terjatev, vrednost stečajne mase, iz katere bi se lahko poplačali, pa je ocenjena na okoli tri milijone evrov.
Stečaj GPG Holdinga, ki je že končan, je medtem za seboj pustil »le« 300.000 evrov dolga do upnikov in stečajni upravitelj Miroslav Jakša jih je v celoti priznal. A upnikom to kaj prida ni pomagalo, saj je imel upravitelj na voljo za nekaj več kot 12.000 evrov stečajne mase, ki pa jo je skoraj v celoti porabil za stroške postopka.
Tudi v preostalih primerih bo do zdaj unovčena stečajna masa večinoma zadoščala zgolj za poplačila stroškov stečaja. Če je stečajni upraviteljici GPG Meliti Butara do zdaj uspelo unovčiti za okoli dva milijona evrov premoženja, so stroški stečaja medtem dosegli več kot 1,4 milijona evrov. Samo za plače so porabili več kot 400.000 evrov. Kot smo poročali že pred časom, je Butarova, ki je za vodenje stečaja GPG prejela 57.000 evrov nagrade, tudi po začetku stečaja v podjetju obdržala nekatere vodilne, še decembra lani pa upniškemu odboru predlagala, da za njihove plače namenijo 5300 bruto na mesec. Člani upniškega odbora so sicer že sredi lanskega leta opozarjali na povečevanje stroškov, ki so glede na potrjen predračun porasli za 60 odstotkov, ko se v nadaljevanju postopkov upniki niso strinjali s predračunom stroškov upravljanja, plač in stavbnega zemljišča, pa je na stran stečajne upraviteljice stopilo sodišče in stroške potrdilo.
Dokumentacija je na državnem tožilstvu
Ob upoštevanju stroškov stečajev je vedno bolj jasno, da bodo upniki podjetij iz »skupine« GPG dobili bore malo. Za to so že pred stečajem podjetij poskrbeli tudi njegovi nekdanji vodilni. Zavlačevanje z uvedbo insolvenčnih postopkov, predhodno poplačilo prijateljskih družb, odobravanje posojil povezanim družbam... To so zdaj ugotovili tudi pravniki, ko so na željo upniškega odbora GPG pregledali bilance gradbinca in sporne posle njegovih nekdanjih vodilnih pred uvedbo stečaja. O tem, kako je vodstvo GPG tik pred uvedbo stečaja poravnavalo obveznosti do prijateljskih podjetij in s tem močno zmanjšalo stečajno maso, smo v Dnevniku sicer poročali že pred več kot dvema letoma. Postopke je sprožil tudi Nacionalni preiskovalni urad (NPU) in pred kratkim so nam na policiji pojasnili, da so »zoper vodilno osebo iz družbe GPG« vložili štiri kazenske ovadbe, in sicer eno zaradi več kaznivih dejanj davčne zatajitve, tri pa zaradi oškodovanja upnikov. »Vsi dokumenti so bili poslani na okrožno državno tožilstvo v Ljubljani, ki je usmerjalo predkazenske postopke,« so dodali.
Nezadovoljstvo upnikov pa se že dlje časa ne nanaša več zgolj na nekdanje vodilne propadlih podjetij, ampak tudi stečajne upravitelje, predvsem ko gre za stečajno upraviteljico GPG Melito Butara. Zaupanja med stečajno upraviteljico in člani upniškega odbora že ves časa trajanja postopka ni, upniki pa Butarovi očitajo predvsem to, da ne želi vlagati odškodninskih tožb in kazenskih ovadb. Upniki so zato na sodišča neumorno vlagali zahteve za njeno razrešitev, a vselej neuspešno. Nazadnje jih je zavrnilo tudi višje sodišče.
S prodajo Kristalne palače poleg delavcev poplačan tudi Dolamič?
Tudi nekdanji zaposleni v GPG, združeni v Civilno iniciativo ogoljufanih delavcev GPG, Butarovi ne zaupajo. Delavci zdaj nestrpno čakajo na zaključek prodaje Kristalne palače v ljubljanskem nakupovalnem središču BTC. Kot pojasnjuje vodja iniciative Hasan Karajić, ki je v GPG preživel skoraj štiri desetletja, je Kristalna palača edino neobremenjeno premoženje GPG, iz katerega bi lahko delavci prejeli plačilo. Skupaj imajo za 2,6 milijona evrov prednostnih terjatev.
V civilni iniciativi želijo, da upraviteljica prostore v Kristalni palači prodaja na javni državi, ne pa zgolj z zbiranjem ponudb. Poleg tega se že mesece govori, da je Kristalna palača »rezervirana« za družbo Deos, s katero je Dolamič tesno sodeloval, stečajna upraviteljica pa ji je oprostila plačilo skoraj polovice zneska, ki bi ga moral plačati v stečajno maso, o čemer smo poročali že konec lanskega leta. »Tržna cena Kristalne palače znaša 2,5 milijona evrov in za nas delavce ni vseeno, po kakšni ceni bo prodana. Pričakujemo poplačilo v višini od 50 do 60 odstotkov,« pojasnjuje Karajić. Omeniti velja, da bo iz izkupička prodaje Kristalne plače najverjetneje poplačan tudi Dolamič, ki mu je Butarova priznala okoli 20.000 evrov prednostne terjatve.
