Iz Naftne industrije Srbije (NIS), ki je v večinski ruski lasti, so sporočili, da jim finančno ministrstvo ZDA ni dalo posebne licence, s katero bi lahko kljub ameriškim sankcijam začasno spet uvažala nafto po hrvaškem naftovodu. »Zdaj je očitno, da Rusi nočejo prodati svojega deleža. Pri tem ne gre za denar, ampak za politiko. Sicer pa imajo do tega pravico, saj so lastniki. Druga stvar je, da nam to povzroča velike težave,« je sporočil srbski predsednik Aleksandar Vučić.
Rafinerija Pančevo, ki je – kot del NIS – doslej pokrivala 80 odstotkov potreb Srbije po bencinu in drugih naftnih derivatih, je v torek povsem ustavila proizvodnjo, potem ko vse od 9. oktobra ni več dobila nafte po hrvaškem naftovodu. »NIS pa nadaljuje oskrbo domačega trga z naftnimi derivati, ker si je pred tem ustvarila rezerve,« piše v sporočilu za javnost NIS. Tako je na bencinskih črpalkah po Srbiji za zdaj dovolj bencina in dizla. A naftni derivati se bodo podražili (delno so se že), ker jih bo morala odslej Srbija uvažati, nove transportne poti pa niso poceni.
Tveganje za srbske banke
Srbija pa zdaj tvega tudi sankcije proti svojim bankam, ker imajo poslovne stike z NIS, kar velja tudi za centralno banko. Sankcije proti centralni banki Srbije pa bi, kot je novinarski agenciji AFP povedal profesor ekonomije in nekdanji guverner te banke Dejan Šoškić, pomenile »uničenje finančnega sistema Srbije« in »konec normalnih pogojev poslovanja v državi«. Poleg tega bi prišlo do zamrznitve srbskih državnih sredstev v tujini in izločitve s svetovnega trga, kar bi močno omejilo delovanje banke.
Ko bo NIS porabil vse svoje rezerve bencina in dizla za oskrbo bencinskih črpalk, mu država ne bo mogla pomagati s svojimi rezervami, saj bi se sicer celotna Srbija našla na udaru ameriških sankcij. Gre za Vučićevo izjavo.
Kriza v NIS zaradi ameriških sankcij je hud udarec za Srbijo, saj NIS ustvari 4 odstotke srbskega BDP, samo lani pa je v državni proračun prispeval 2 milijardi evrov ali 12 odstotkov vseh proračunskih prihodkov. Posledice ustavitve edine rafinerije v Srbiji se bodo čutile več let, tudi zato, ker je ogroženih več tisoč delovnih mest. NIS, ki ima v lasti tudi petino bencinskih črpalk v Srbiji, zaposluje 14.000 ljudi.
Washington že od začetka tega leta zahteva, da Gazprom Neft in Gazprom, ki imata skupaj v lasti 56 odstotkov NIS (preostalo imajo država Srbija, mali delničarji in zaposleni), prodata svoja deleža. A pogajanja o prodaji tega ruskega deleža v NIS se vlečejo že zelo dolgo.
