Patentne tožbe zoper slovenska podjetja so redke, pred kratkim pa je ena od njih doživela sodni epilog. Potem ko je avstrijsko podjetje Voestalpine Krems Finaltechnik leta 2018 zoper podjetje Liko Liboje iz Petrovč vložilo tožbo zaradi kršitev patentnih pravic, je ljubljansko okrožno sodišče proti koncu leta 2023 izdalo delno sodbo, v okviru katere je razsodilo, da je bil patent »stebra za vodilno napravo« kršen. Takšno odločitev je maja letos potrdilo tudi Višje sodišče v Ljubljani.
Odločitev višjega sodišča pomeni, da mora Liko Liboje nehati proizvajati, uporabljati, ponujati za prodajo in prodajati stebre za varnostno cestno ograjo, bodisi samostojno ali v kombinaciji s celostno varnostno ograjo, ki imajo določene značilnosti, med drugim, da se lahko pritrdijo na zgradbo, vključno z betonskim temeljem. Po ugotovitvah ljubljanskega okrožnega in nato še višjega sodišča je namreč Liko Liboje s prodajo in proizvodnjo teh izdelkov kršil pravice Voestalpine Krems Finaltechnik iz patenta »steber za vodilno napravo«.
Avstrijsko podjetje je v tožbi še zahtevalo, da mora Liko Liboje uničiti vse kršene izdelke, ki so v njegovi posredni in neposredni lasti, iz gospodarskih tokov odpoklicati vse kršene izdelke, ki niso v njegovi posesti, in jih na svoje stroške uničiti ter plačati znesek v višini 126.500 evrov, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne vložitve tožbe v marcu 2018, vendar je ljubljansko okrožno sodišče ob izdaji prvostopenjske tožbe razsodilo, da se glavna obravnava zoper te tožbene zahtevke začne znova.
Koliko časa so proizvajali in prodajali stebre za varnostno cestno ograjo, ki jih na podlagi pravnomočne odločitve ljubljanskega višjega sodišča ne smejo več prodajati, kje in komu so sporne stebre prodajali, v kolikšni meri bo prepoved prodaje stebrov vplivala na poslovanje podjetja? Odgovorov na ta in na več drugih vprašanj od Lika Liboje nismo prejeli. V molk so se zavili tudi v podjetju Voestalpine Krems Finaltechnik, na katero smo med drugim naslovili vprašanji, kdaj so odkrili kršitve patenta ter koliko prihodkov in čistega dobička je Liko Liboje po ocenah ustvaril s prodajo spornih stebrov.
Liko Liboje je podjetje v dobrem gmotnem položaju, izdeluje jeklene cestne varnostne ograje lastne blagovne znamke Liko, poleg tega pa zastopa in dobavlja tako lesene varnostne ograje z notranjo jekleno konstrukcijo francoskega proizvajalca Roadis kot tudi začasne in premične jeklene varnostne ograje Mini – Guard nemškega proizvajalca SGGT Straßenausstattungen. Poleg jeklenih cestnih ograj se v Liku Liboje ukvarjajo s prodajajo blažilnikov trkov, ki povečujejo pasivno varnost v promet, in montažo protihrupnih sistemov proizvajalcev v tujini.
Lani, ko je v povprečju zaposloval 26 delavcev, je Liko Liboje dosegel 6,64 milijona evrov prihodkov od prodaje, kar je bilo za dobro tretjino več kot leto pred tem. Od vseh prihodkov jih je 2,32 milijona evrov ustvaril z državnimi in občinskimi organizacijami, je razvidno iz podatkov Erarja. Med njimi so bili v ospredju posli z Darsom v višini 1,34 milijona evrov in Direkcijo RS za ceste v višini okoli 427.000 evrov. Čisti dobiček Lika Liboje se je lani več kot podvojil in je znašal okoli 411.000 evrov.
Oddelitev dela premoženja
Lastniška struktura Lika Liboje je razpršena, njegovi lastniki pa so zaposleni in nekdanji zaposleni, po podatkih KDD – Centralne klirinško depotne družbe jih je trenutno 45. Največja posamična lastnica je do aprila letos dolgoletna direktorica Magda Mesec, ki obvladuje 20,77-odstotni lastniški delež. Po odstopu Romana Jordana je bila Meščeva na junijski skupščini imenovana za novo članico nadzornega sveta Liko Liboje. Z 10,22-odstotnim lastniškim deležem je drugi največji lastnik Miroslav Borišek, ki je prav tako član nadzornega sveta, z 9,30 odstotka delnic pa mu sledi Jordan. Do prenehanja direktorske funkcije Meščeve je imelo štajersko podjetje dve direktorici – kot druga je bila pred dobrim letom imenovana Jerneja Lasič, ki zdaj samostojno vodi podjetje.
Liko Liboje je lani začel postopek oddelitve dela premoženja in njegovega prenosa na novoustanovljeno podjetje Liko naložbe, ki je bil zaključen sredi letošnjega marca. Lastniška struktura novoustanovljenega podjetja je enaka, kot je bila v Liku Liboje. S slednjega so bile na Liko naložbe prenesene nepremičnine v skupni knjigovodski vrednosti 6,67 milijona evrov, 6,51 odstotka delnice celjskega podjetja Kovintrade po knjigovodski vrednosti 427.000 evrov … Celotna vrednost prenesenih sredstev na Liko naložbe po knjigovodski vrednosti znaša 7,38 milijona evrov. To predstavlja skoraj dve tretjini vseh sredstev, ki jih je imel Liko Liboje 31. avgusta lani, ki predstavlja presečni datum delitve premoženja.
Kot sta januarja letos članici uprave Mesec in Lasič med drugim pojasnili v poročilu o oddelitvi z ustanovitvijo nove družbe, je Liko Liboje iz obrtniške delavnice prerasel v eno vodilnih slovenskih proizvajalk jeklenih varnostnih ograj in na slovenskem trgu obvladuje približno 40-odstotni tržni delež. Po njunih besedah je Liko Liboje v preteklosti dosegal dobre rezultate pri izvajanju osnovne dejavnosti, posledično pa je presežke denarnih sredstev vlagal v naložbe – nepremičnine in delnice podjetij v Sloveniji. Medtem ko bo Liko zadržal nepremičnine in premičnine, ki so potrebne za opravljanje osnovne dejavnosti, bo na Liko naložbe prenesel del premoženja, ki za to dejavnost ni potrebno, torej naložbene nepremičnine in delnice Kovintrada. Liko naložbe se bo ukvarjal z oddajanjem naložbenih nepremičnin v najem in razvojem novih nepremičninskih projektov, sta še pojasnili Meščeva in Lasičeva.