Na področju patentnega prava je Sloveniji uspel velik met. Prejšnji mesec je bilo namreč v Ljubljani uradno odprtje Centra za mediacijo in arbitražo za patente, ki deluje neodvisno v okviru Enotnega patentnega sodišča. Njegov direktor je postal nekdanji minister za pravosodje Aleš Zalar. Center, ki ima sedež v Ljubljani in Lizboni, predstavlja pomemben mejnik pri razvoju evropskega sistema reševanja patentnih sporov, strankam pa bo ponujal specializirane postopke alternativnega reševanja patentnih sporov, vključno z mediacijo, arbitražo, postopki izvedenske določitve in hibridnimi postopki reševanja sporov, so poudarili na Uradu RS za intelektualno lastnino.
Kot je povedala vodja Inštituta za odprte podatke in intelektualno lastnino dr. Maja Bogataj Jančič, sta enotni evropski patent in Enotno patentno sodišče začela delovati 1. junija 2023. »Novi sistem izumiteljem in podjetjem omogoča, da z enim postopkom pridobijo patentno varstvo v več sodelujočih državah članicah, hkrati pa zagotavlja enotno in učinkovitejše reševanje patentnih sporov. To zmanjšuje stroške, poenostavlja postopke, povečuje pravno varnost ter krepi inovacije, raziskave in konkurenčnost evropskega gospodarstva. Sistem je bil v strokovni javnosti sprejet kot ena najpomembnejših reform evropskega patentnega varstva v zadnjih desetletjih,« je pojasnila Maja Bogataj Jančič.
Delovanje oddelka za mediacijo in arbitražo Enotnega patentnega sodišča v Ljubljani, ki je ena najpomembnejših evropskih pravosodnih institucij s sedežem oziroma organizacijsko enoto v Sloveniji, je nadaljevala Maja Bogataj Jančič, predstavlja veliko priznanje in hkrati veliko razvojno priložnost. »Pričakujem, da bo njena prisotnost pozitivno vplivala tudi na razvoj slovenskih strokovnjakov, saj bo ustvarjala priložnosti za vrhunsko strokovno delo, pridobivanje mednarodnih izkušenj ter krepitev znanja in odličnosti na področju patentnega prava in prava intelektualne lastnine.
V Sloveniji malo sporov
Po besedah slovenskega in evropskega patentnega zastopnika Andreja Svetičiča iz podjetja Patentna pisarna patentnih sporov v Sloveniji ni veliko, vsega nekaj na leto, največ sporov med tujimi in domačimi podjetji pa je s področja farmacije. »Pred začetkom sodnega reševanja sporov imetnik patenta domnevnemu kršitelju običajno pošlje opozorilno pismo, v katerem ga opozori na obstoj svoje pravice. Prejemnik opozorilnega pisma kršitev preneha ali pa argumentirano zavrne navedbe imetnika patenta in pojasni, da ne gre za kršitev. Spori se tako pogosto rešijo že z opozorilnimi pismi.« Ob tem je Svetičič poudaril, da se pravice iz patenta lahko tudi proda ali sklene licenčna pogodba.
V Sloveniji se patentna prijava vloži pri Uradu RS za intelektualno lastnino. »Prijava obsega opis izuma, patentne zahtevke, ki določajo obseg zaščite, če je treba, tudi skice izuma. V primerjavi s številnim tujimi uradi za intelektualno lastnino slovenski urad ne izvaja preskusov na novost in inventivnost izuma, ampak po 18 mesecih od vložitve prijave podeli patent ter ga objavi v Biltenu za industrijsko lastnino,« je pojasnil Svetičič. Toda če želi imetnik patenta uveljaviti patent na sodišču, mora pridobiti dokazilo o patentibilnosti. »Na številnih uradih za intelektualno lastnino v tujini najprej opravijo poizvedbo o znanih rešitvah, ki so najbližje izumu. Na tej osnovi se ocenjuje, ali izum izpolnjuje pogoje za podelitev patenta, zlasti novosti in inventivnosti. Na osnovi predloženega dokazila lahko Urad RS za intelektualno lastnino izda odločbo, da patent dejansko izpolnjuje vse potrebne zahteve.«
Z vložitvijo prve patentne prijave, tako Svetičič, izumitelj pridobi prednostno pravico, ki jo lahko uveljavlja v roku 12 mesecev od datuma vložitve prve prijave in vlaga prijave v tujini. »Čeprav je bila prijava v tujini vložena kasneje, se pri presojanju novosti in inventivnosti upošteva datum vložitve prve prijave.«
Zaščita le v nekaterih državah
Po besedah Svetičiča je patent teritorialna pravica, kar pomeni, da velja le v tistih državah, v katerih je podeljen. »Ker so stroški za pridobitev in vzdrževanje patentov razmeroma visoki, se slovenski prijavitelji običajno odločijo za zaščito v le nekaj državah. Izbor je odvisen od poslovnih interesov, ključnih trgov in konkurentov, pri čemer mora obstajati tudi možnost nadzora patentne pravice. V državah, v katerih je patent podeljen, lahko imetnik patenta drugim prepreči, da bi njegov izum komercialno izkoriščali, medtem ko v državah, kjer patenta ni pridobil, takšne možnosti nima.« Ker so patentni spori dolgotrajni in povezani z razmeroma visokimi stroški, se jim slovenska podjetja želijo izogibati, če je le mogoče. V mednarodnem merilu so slovenska podjetja manjša in se raje izogibajo sporom z multinacionalkami, zato se za tožbe ne odločajo, je dodal Svetičič.
Po pojasnilih Urada RS za intelektualno lastnino lahko imetnik v primeru kršitve njegovih patentnih pravic vloži tožbo, s katero lahko med drugim zahteva prenehanje kršitvenih ravnanj, odpravo posledic kršitve, uničenje predmetov kršitve, plačilo odškodnine in objavo sodbe. Pod pogoji, določenimi z zakonom, lahko sodišče izda tudi začasno odredbo za zavarovanje nedenarnih zahtevkov. Na uradu so letos za nacionalni patent prejeli 149 vlog, v celotnem lanskem letu 226, v predlanskem pa 180 vlog. V nacionalni register pa je bilo letos vpisanih 506 evropskih patentov, lani 1081, predlani pa 1208.