Leta 2024 je blagovna menjava med državama znašala 14,7 milijarde evrov, kar predstavlja rahlo rast glede na leto prej. Po podatkih Statističnega urada RS je bilo v Nemčijo usmerjenih skoraj 12 odstotkov celotnega slovenskega izvoza, kar Nemčijo postavlja na drugo mesto med izvoznimi trgi Slovenije.
Na novinarski konferenci, kjer so sodelovali Dagmar von Bohnstein, predsednica AHK Slovenija, Katja Stadler, direktorica podjetja Deslo-AHK, in Andraž Brodnjak, direktor Silika, so bili predstavljeni rezultati 22. raziskave, ki kažejo na bolj zadržano razpoloženje med podjetji kot v preteklosti. Slovenija se je v primerjavi z drugimi državami srednje in vzhodne Evrope letos uvrstila na deveto mesto od 15. Večina podjetij še vedno Slovenijo vidi kot ustrezno investicijsko lokacijo. A hkrati narašča delež podjetij, ki razmišljajo o alternativah – predvsem o Hrvaški in Madžarski.
Prednosti in slabosti
»Slovenija ostaja visoko ocenjena poslovna lokacija, zlasti zaradi učinkovite digitalne infrastrukture in okolja, ki spodbuja inovacije,« poudarja Dagmar von Bohnstein, predsednica AHK Slovenija. Poleg tega naša država izstopa tudi po visoki kakovosti lokalnih dobaviteljev, stabilnem poslovnem okolju in rastočih naložbah v raziskave in razvoj. Skoraj četrtina podjetij je zelo zadovoljna z digitalnimi storitvami, 71 odstotkov podjetij pa pozitivno ocenjuje kakovost dobaviteljev. Produktivnost in usposobljenost zaposlenih ostajata konkurenčni prednosti Slovenije. Glavni izzivi ostajajo nespremenjeni. Med podjetji prevladuje nezadovoljstvo glede: visoke davčne obremenitve (83 odstotkov podjetij meni, da je previsoka), nefleksibilne delovne zakonodaje (63 odstotkov), neupravičeno zapletenih upravnih postopkov in nezadostne pravne predvidljivosti. Skrb vzbujajoče je, da se pomanjkanje kadrov in rast stroškov dela kažeta kot največji oviri za nadaljnji razvoj – kar 60 odstotkov podjetij jih navaja kot ključno tveganje. Andraž Brodnjak iz Silika dodaja: »Kljub makroekonomskim izzivom Slovenija ostaja privlačna za nemške investitorje, zlasti v predelovalni industriji in logistiki. A opozorilni znaki so jasni: stroški dela v povezavi s previsokim davčnim in socialnim prispevkom, pomanjkanje kadrov in energetska negotovost zahtevajo strateške odzive. Če želi Slovenija ostati med vodilnimi v regiji, mora okrepiti stabilnost in zaupanje v poslovno okolje.«
