Povod za burno razpravo je bila izjava Flavia Briatoreja, ustanovitelja verige luksuznih picerij Crazy Pizza, ki je znana po cenah, ki prav tako niso za vsak žep. V enem od televizijskih nastopov je provokativni Briatore neposredno komentiral ceno prestižnega korneta v sladoledarni Mokambo v kraju Ruvo di Puglia. »Kdor porabi tolikšno vsoto za sladoled, je idiot,« je bil oster in dodal, da je obrok pice v njegovi restavraciji, postrežen pri mizi, cenejši od omenjene sladice. Njegove besede so se hitro razširile in zanetile razpravo o mejah razkošja v gastronomiji, pri čemer so mnogi opozorili na ironijo, da kritika prihaja od človeka, čigar pice s pršutom pata negra stanejo več kot 70 evrov.
Odziv iz sladoledarne Mokambo ni bil dolg. Lastnik Vincenzo Paparella je mirno, a odločno pojasnil, kaj stoji za ceno 95 evrov, na katero se je povzpela s prvotnih 70. Ne gre za navaden sladoled, temveč za izdelek z imenom "Scettro del Re" oziroma kraljevo žezlo. Njegovo ceno, kot pravi, v celoti upravičujejo sestavine. Glavna zvezda je najdražja začimba na svetu: iranski žafran v nitih, natančneje sorta sargol iz regije Mašhad, katere cena lahko preseže ceno zlata. Osnovo sladoleda sestavljajo sveže pomolzeno mleko z lokalnih pašnikov v narodnem parku Alta Murgia in jajca proste reje. Piko na i dodajo pistacije iz Bronteja s certifikatom porekla in okras iz lističev pravega jedilnega zlata.
Zgodba sladoledarne Mokambo je veliko več kot le zgodba o dragem kornetu. Gre za družinsko tradicijo, ki sega v pozno 19. stoletje, ko je praded sedanjih lastnikov Luigi Marseglia delal v znameniti neapeljski slaščičarni Gran Caffè Gambrinus. Ljubezen ga je pripeljala v Ruvo di Puglia, kamor je prinesel recepte, ki so desetletja kasneje postali temelj prenovljene sladoledarne. Njegovi potomci so po letih premora leta 2016 obudili družinsko obrt. Vodilo jim je bilo ustvariti sladoled, »kakršnega so jedli kot otroci«, z uporabo izključno naravnih in najkakovostnejših sestavin, od lešnikov iz Piemonta do 36 različnih vrst kakavovih zrn, ki jih predelujejo sami.
Paparella poudarja, da kraljevo žezlo ni nekaj, kar bi stranka naročila mimogrede. Gre za ekskluzivno gastronomsko doživetje, ki ga je treba rezervirati vsaj tri dni vnaprej. Za stranke, ki ga naročijo, sladoledarno celo zaprejo za javnost, da se jim lahko v celoti posvetijo. Postopek priprave, ki vključuje štiriurno infuzijo žafrana, jim podrobno predstavijo – od vonjanja sestavin do končnega okušanja. Kljub visoki ceni in Briatorejevim kritikam je povpraševanje izjemno. Čakalni seznam za to izkušnjo je dolg več mesecev, rezervacije pa prihajajo z vsega sveta, od Združenih držav in Japonske do Avstralije, kar dokazuje, da obstaja trg za tovrstno kulinarično razkošje.
A zgodba je dobila nepričakovani zasuk. Kmalu po tem, ko je polemika dosegla vrhunec, se je ponovno oglasil Briatore. Na družbenih omrežjih je pojasnil, da je njegova izjava, ki je sprožila vihar, v resnici stara dve leti. Šlo naj bi za odgovor na splošno vprašanje o dragem sladoledu z zlatimi lističi, iztrgan iz širšega pogovora o turizmu. »Takrat nisem niti vedel za obstoj sladoledarne v kraju Ruvo di Puglia,« je zapisal v pojasnilu in dodal, da je vsaka povezava z Mokambom neutemeljena. Izrazil je obžalovanje zaradi nesporazuma in se zahvalil lastniku Vincenzu Paparelli za povabilo, ki ga je ta medtem izrekel. Obljubil je, da bo z veseljem obiskal kraj Ruvo di Puglia in se osebno seznanil z njihovim delom.