Danes bo Pozitivna Slovenija poslanski skupini SD sporočila, ali bodo njeni poslanci prispevali podpise pod zahtevo za ustavno presojo zakona o Slovenskem državnem holdingu (SDH), ki so ga pripravili pravni strokovnjaki. Glede na to, da je Pozitivna Slovenija sama vložila novelo zakona o SDH, so podpisi njenih poslancev malo verjetni, a v SD računajo še na državni svet in morda celo računsko sodišče, katerega nadzor je iz zakona pogosto izvzet. In medtem ko ostaja nadaljnja usoda upravljalca državnega premoženja nejasna, nadaljuje SDS pohod po slovenskem gospodarstvu. »V Sloveniji prehajamo v enostrankarski sistem. V podjetja se kadrujejo zgolj kadri SDS, strokovnost ni pomembna,« je včeraj dejal vodja poslanske skupine SD Janko Veber. Spomnil je na vladno kadrovanje v Slovenski odškodninski družbi (Sod) in očitno željo, da neposredno odloča v Telekomu Slovenije, še zlasti ko gre za prodajo družbe. »Tudi neposredni konflikt interesa očitno ni razlog, da ne bi sprejemali škodljivih odločitev,« je dejal Veber in spomnil na imenovanje Vitoslava Türka v vrh Elesa, družbe, ki jo sicer zasebno toži. Strokovnost očitno ni argument za vodenje gospodarskih družb, pravi Veber, ki je pojasnil, da so predlog za ustavno presojo pripravili pravni strokovnjaki in ne bi želel, da »stroka s strani politike nima več podpore«.
Spomnimo, pravni strokovnjaki, med njimi Rajko Pirnat, Lojze Ude in Ciril Ribičič, menijo, da je zakon o SDH med drugim v neskladju s členom ustave, ki pravi, da oblast v Sloveniji izvršujejo državljani neposredno in da je zagotovljeno načelo delitve oblasti. Slednje je bilo po njihovem mnenju z ustanovitvijo holdinga porušeno. S tem, ko zakon naložbo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) v Zavarovalnici Triglav prenaša na SDH, je po njihovem mnenju kršena tudi ustavno zagotovljena pravica do zasebne lastnine. ZPIZ ostaja namreč zgolj lastninska pravica, ne pa tudi pravica upravljanja tega premoženja. Kršen naj bi bil tudi ustavni člen, ki zavezuje državo, da ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje in skrbi za njegovo delovanje, ter člen, ki zagotavlja sodelovanje zaposlenih pri upravljanju družb. Na slednje so že opozorili v združenju svetov delavcev.
Posebej pa tako pravnike kot SD, ki predlagajo zadržanje izvajanja zakona, očitno skrbi prenos premoženja Republike Slovenije na gospodarsko družbo SDH. Država po ustanovitvi SDH neposrednih naložb ne bo imela več, njena edina naložba bo SDH in če je država lani po Vebrovih besedah iz državnih podjetij prejela okoli 147 milijonov evrov dividend, bo to poslej prihodek holdinga. Šele pri njegovem dobičku bi lahko sodelovala država, a prej bo SDH moral poravnati vse svoje obveznosti, tudi do denacionalizacijskih upravičencev. Da je prav prednostno poplačilo slednjih glavni cilj vlade, skrbi SD.
