Slovenski podjetniški sklad (SPS) bo predvidoma v petek, 14. februarja, objavil razpis za subvencije P2A. Zagonska podjetja se lahko prijavijo do 25. aprila. Podjetje mora biti ustanovljeno med 1. januarjem 2013 in 28. februarjem 2014, dobi pa ahko do 74 tisoč evrov subvencije. Za P2A je na voljo 800 tisoč evrov, skupaj s P2B pa 2.960.000 evrov.
Vendar pa podjetja na prvo nakazilo denarja čakajo deset mesecev, kar pomeni, da morajo ta čas sama zagotavljati denar za delovanje. Podjetja, ki so na primer zaprosila a subvencijo marca lani in julija lani tudi dobila zeleno luč, bodo prvi obrok v višini 20 tisoč evrov po zbranih računih in predložitvi poročila o poslovanju v minulem letu prejela konec tega meseca, kar pomeni, da so za svoje poslovanje in zagotavljanje plače enemu zaposlenemu, kar je eden od razpisnih pogojev, bodisi najela premostitveni kredit bodisi črpala sredstva soustanoviteljev ali pa si priskrbela druge vire. »Zaradi pomanjkanja sredstev v proračunu drugače ne gre,« pojasnjujejo v SPS.
Namesto subvencije raje nižji prispevki
Eforma, zagonsko podjetje, ki se je z aplikacijo Moj mojster lani maja uvrstilo med finaliste Startupaleta in dobilo priznanje za najboljši poslovni načrt, do sedaj iz P2 tako ni prejel še niti evra. SPS jih je o tem, da izpolnjujejo pogoje za subvencijo obvestilo julija lani. Januarja letos so na SPS oddali letno poročilo, denar naj bi dobili marca. Kot je pojasnil Martin Pelcl, član ekipe, tak način financiranja ni prilagojen dejanskim potrebam zagonskega podjetja. Zato so v Eformi vzeli premostitveni kredit, za zagotavljanje financ za razvoj pa opravljajo tudi storitve za zunanje naročnike, kar pomeni, da morajo poleg razvoja izdelka opravljati še druga dela, da sploh lahko preživijo.
»Eden od pogojev, da dobiš denar iz P2, je zaposlitev enega člana ekipe, kar poveča fiksne mesečne stroške podjetja ter predvsem napaja državni proračun. Če bi še naprej delali zastonj, kot do tedaj, bi bili zagotovo vsaj toliko uspešni kot smo sedaj,« pravi Martin Pelcl, ki je prepričan, da bi bilo financiranje iz P2 bistveno bolj učinkovito, če bi podjetje denar lahko dobivalo mesečno, kot je to praksa ponekod v tujini. »Država naj denar zaupa na primer inkubatorju, ki mu podjetje vsak mesec poroča o projektih, inkubator pa potem odloči o dodelitvi denarja. Sedaj je časovni razpon med uradno odobritvijo subvencije in tem, kdaj dejansko dobiš denar na račun, predolg in zagonsko podjetje težko preživi. Namesto z razvojem se ukvarja s preživetjem in zbiranjem denarja za davke.« Na SPS opozarjajo, da bi v tem primeru podjetja morala mesečno oddajati poročila, medtem ko so na SPS prizadevajo, da bi bilo birokracije čim manj.
Za banke so preveč tvegani
Boljši sistem dodeljevanja subvencij iz razpisa P2 si želijo tudi v Koofru, ki se je lani okitil z nazivom Startup leta, kar pa jim ni olajšalo podjetniške poti. Tudi oni še čakajo, da bodo prejeli prvo nakazilo, za prehodno obdobje pa so, kot je pojasnil direktor Damjan Matičič, porabili predvsem lastna sredstva, dobili so tudi angelsko naložbo.
»V banko je povsem nesmiselno hoditi, saj pomenimo zagonska podjetja za banko preveliko tveganje. Subvencija SPS je sicer dober mehanizem, saj je praktično edini vir poleg lastnega kapitala za pomoč pri zagonu podjetja. A morda bi bilo bolje, če bi lahko vsaj del denarja dobili takoj, podobno kot deluje tudi Evropa. Prijava tam je sicer bolj obsežna, vendar ti potem, ko te prepoznajo za upravičenca do denarja, zaupajo. Mesec dni po podpisu pogodbe dobiš na račun 70 odstotkov denarja, 30 odstotkov pa ob zaključku projekta. Tako bi lahko na primer SPS po podpisu pogodbe nakazal 15 tisoč evrov, pet pa v začetku naslednjega leta. Če zavez ne izpolniš, moraš denar vrniti. To je seveda povsem razumljivo,« je dejal Matičič.
»Odločevalcem smo že predlagali, da bi razmislili o spremembi oblike spodbude. Namesto subvencij bi lahko obetavnim mladim podjetjem v začetni fazi znižali davke in prispevke, saj bi tako zmanjšali likvidnostne težave, ki se pojavljajo ob začetku poslovanja. Marsikateremu zagonskemu podjetju bi poslovanje olajšali denimo 10.000 evrov nižji stroški v prvem letu kot pa naknadno vračilo oziroma 20.000 evrov.«
P2A še po starem, nato morebiti več izplačil
Na SPS se zavedajo, da so obdobja med nakazili predolga. Zato razmišljajo o izboljšavah. Kot je povedala Maja Tomanič Vidovič, direktorica sklada, razmišljajo, da bi sedanje tri tranše razdelili na več manjših. »Kako bo to plačevanje dejansko potekalo, bo znano še pred izdajo sklepov predvidoma julija. Idealno bi sicer bilo, da bi način financiranja določili individualno za vsako podjetje, vendar pri tako majhni kadrovski zasedbi na SPS to trenutno še ni mogoče.« Pri letošnjem P2A bo način plačevanja ostal nespremenjen. Podjetja bodo torej račune zbirala do konca leta, povračilo v višini do 20 tisoč evrov pa prejela konec februarja 2015. Pri P2B pa se trudijo, da bi izplačila razdrobili na več manjših, s čimer bi olajšali financiranje podjetij.
Zahtevo razpisa, da ima podjetje enega zaposlenega, pa Tomanič Vidovič pojasnjuje, da praznih podjetjih, torej brez zaposlenih, ni smiselno in ni prav podpirati iz več razlogov, tudi zaradi zagotavljanja resnosti podjetniškega tima ter vprašljivosti namena ustanavljanja podjetij, da podjetje ne bi bilo torej ustanovljeno samo zaradi črpanja subvencije.
»Letošnji razpis se še financira iz slovenskega proračuna. Predvidevamo, da bi v naslednjih letih lahko črpali tudi evropska sredstva, financiranje zagonskih podjetij pa naredili bolj prijazno. Možnost je tudi ta, da bi zagonsko podjetje prejelo prvo izplačilo takoj po podpisu pogodbe.«
