Dejanja, produkte in rešitve delajo ljudje in ne podjetja, prav tako izdelke kupujejo ljudje, pa naj gre za prodajo B2B ali B2C. Številni strokovnjaki zato poudarjajo, da se spreminja tudi način prodaje, in sicer v P2P (»Peole to People« – ljudje ljudem).
Iz tega vidika morajo tudi podjetniki spremeniti proces inoviranja tako, da je osredotočen na uporabnika. »Gre za dizajnerski način razmišljanja ('design thinking'), pri čemer vse vse izhaja iz dobrega poznavanja uporabnika, njegovih potreb, želja in tudi globokega razumevanja njegovega čustvovanja, vrednot, načina življenja,« pravi doc. dr. Anja Svetina Nabergoj, docentka za področje podjetništva na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani in gostujoča članica učiteljskega tima za poslovno izobraževanje na Hasso Platner Institute of Design na Stanfordski univerzi, kamor se v okviru strokovne ekskurzije po zahodni obali ZDA odpravljajo tudi člani Študentske sekcije Društva za marketing Slovenije. Njihovo pot od Silicijeve doline in San Francisca do Las Vegasa in Los Angelesa lahko spremljate tudi na FB-strani USA Challenge.
Pri raziskovanju uporabnika je v ospredju osebni stik
»Za ljudi v oblikovanju ali arhitekturi je dizajnerski način razmišljanja povsem samoumeven, v poslovnem svetu pa pri razvijanju novih rešitev in inoviranju pogosto izhajamo iz tega, kaj v podjetju znamo narediti, večkrat pa zanemarimo antropološki del zbiranja informacij, kot so opazovanje, poglobljeni intervjuji, pogovori z ekstremnimi uporabniki in podobno,« pojasnjuje doc. dr. Anja Svetina Nabergoj in dodaja, da se podjetja vse prevečkrat namesto na osebni stik z uporabniki zanašajo na statistične analize velikih zbirk podatkov, zbranih z anketami. »Včasih lahko neprecenljive ideje dobimo ravno, ko se sami odpravimo na teren, med uporabnike,« poudarja.
Predmeti dizajnerskega razmišljanja študentom prinašajo konkurenčnost na trgu dela
V ZDA tako mnoge vodilne univerze, kot so Univerza Stanford, Berkley, Rotman School of Management ali Darden School of Business, uporabljajo t. i. »design thinking« in druge metodologije, da bi svoje študente čim bolje pripravile za delo na realnih projektih, ki jih čakajo po koncu študija. »Ta pristop je tudi na Ekonomsko fakulteto pred leti vpeljal prof. Aleš Vahčič, njegovi pozitivni učinki pa se kažejo na mnogih ravneh – od povečane motivacije študentov in intenzivnega dela, ki pogosto krepko preseže povprečen angažma za študijsko obveznost pri predmetu, do bolj inovativnih rešitev in tudi številnih projektov, ki se nadaljujejo po zaključku predmeta, nekateri pa prerastejo celo v podjetja in prvo zaposlitev za diplomante,« pravi doc. dr. Svetina Nabergoj.
Ne glede na to, ali študentje izberejo podjetniško pot ali ne, jim izkušnje, ki jih dobijo pri predmetih dizajnerskega razmišljanja zagotovo prinašajo konkurenčno prednost na trgu dela. »Naučijo se namreč skrivnosti inovacijskega procesa, dela v multidisciplinarnih timih in podjetniškega razmišljanja, predvsem pa začnejo bolj zaupati v svoje kreativne sposobnosti,« je prepričana sogovornica.
Ti predmeti sicer potekajo tako, da so pri večini ur udeleženi tako predstavniki iz prakse kot profesorji, oblika sodelovanja pa se razlikuje, Neko podjetje lahko postane »sponzor« predmeta, izbrani posamezniki iz podjetij pa člani učiteljskega tima za posamezni predmet, saj je s tem pedagoški pristop k poučevanju, ki ga prinašajo ugledni profesorji, nadgrajen tudi z izkušnjami in pristopi k delu iz prakse. Ljudje iz prakse se redno pojavljajo tudi kot gostje na predavanjih pri predmetu, poleg tega pa nekateri postanejo mentorji skupinam študentov in jim ves čas dela na projektu pomagajo s svojim znanjem, izkušnjami in kontakti. »Povezave s prakso so res globoke in za vse je velika čast, da se lahko vračajo na Stanford, zato si tudi najbolj uspešni podjetniki in poslovneži vzamejo čas za sodelovanje pri predmetih in projektih v eni od omenjenih oblik,« pravi doc. dr. Svetina Nabergoj.
Učenje dizajnerskega razmišljanja v podjetjih
Povezava s prakso je najbolj intenzivna prav na področju poslovnega izobraževanja, ki ga skupaj s poslovno šolo Graduate School of Business na Stanfordski univerzi organizira HPID. Program inovativnosti (http://www.gsb.stanford.edu/exed/dtbc/) je namenjen vodstvenim kadrom, ki so zadolženi za strateške odločitve v podjetju ali za razvoj novih proizvodov in vsem, ki jim je inoviranje ključnega pomena. Po besedah sogovornice so ti tri- do štiridnevni programi izjemno intenzivni, saj posameznike iz podjetij v kratkem času popeljejo skozi celoten inovacijski proces in jih pripravijo na to, da ga bodo lahko ustrezno implementirali v svoji organizaciji. »Zelo zanimivo je po nekaj mesecih in letih slišati zgodbe, kako po opravljenem programu vodilna svetovna podjetja, kot so P&G, GE Health care in Citrix, postopno, nekatera pa kar radikalno, spremenijo proces inoviranja,« pravi doc. dr. Anja Svetina Nabergoj.
