Potem ko so se člani nadzornega sveta Petrola z Nado Drobne Popovič na čelu proti koncu oktobra zaradi razhajanj v strategiji s Tomažem Berločnikom ter članoma uprave Igorjem Stebernakom in Rokom Vodnikom sporazumno dogovorili za prekinitev delovnega razmerja, je vlada od Slovenskega državnega holdinga (SDH) zahtevala informacijo o razlogih, vzrokih in posledicah njihove zamenjave. Zato je SDH zahteval sklic skupščine Petrola, ki bo imela na dnevnem redu podrobnejše informacije o razlogih za predčasno prenehanje mandatov članov uprave.
Kot je na današnji skupščini povedal predsednik nadzornega sveta Sašo Berger, ki je ta položaj zasedel, ko je Drobne Popovičeva postala začasna predsednica Petrolove uprave, je uprava izgubila zaupanje nadzornega sveta zaradi malomarnosti in nestrokovnosti pri pripravi gradiv o načrtih za obdobje od leta 2020 do leta 2022. Po drugi strani je Berločnik dejal, da so upravo zapustili, ker naj bi nadzornike razumeli, da je to potrebno zaradi razhajanj glede nadaljnje strategije družbe. »Zato se nam je predlog o sporazumnem odhodu zdel smiseln,« je dejal.
Po pojasnilih Bergerja so bile investicije, kot jih je predlagala uprava, z okoli milijardo evrov dvakrat tolikšne, kot jih predvideva sprejeta strategija od leta 2018 do leta 2022, zadolžitev z 900 milijoni evrov pa višja za 400 milijonov evrov. Ob tem so nadzorniki upravo večkrat opozorili na napako pri izračunu predvidenega dolga ob koncu obdobja, a uprava opozoril ni upoštevala. »Če bi uprava želela, bi lahko pripravila kvalitetna gradiva in ne bi imeli takšne situacije. Ocena je, da jih namerno ni,« je povedala Drobne-Popovičeva.
Lapsus pri pripravi gradiva
Te navedbe je Berločnik ostro zavrnil. Priznal je, da se je v gradivu pojavil »lapsus pri pripravi bodočih denarnih tokov, kar se odraža v zadolžitvi«, ki pa ni in ne bi povzročil materialne ali druge škode. Zavrnil je tudi oceno, da napake niso odpravili namerno. »Kljub temu da se je napaka vlekla čez oktobrske seje nadzornega sveta, je nismo ugotovili. Ko smo jo na zadnji seji ugotovili, smo jo popravili,« je zatrdil.
Za nadzornike je bila vprašljiva tudi načrtovana izdaja obveznic. Od omenjenih okoli 900 milijonov evrov zadolžitve bi namreč po predlogu uprave 150 milijonov evrov predstavljala izdaja podrejenega dolga. Nadzorniki so ugotovili, da zadolžitev s podrejenim dolgom, če bi bili izračuni pravilni, ne bi bila potrebna. Poleg tega so nadzorniki ocenili, da predvideno povečanje poslovanja kot posledica investicij in prevzemov ni tolikšno, da bi opravičevalo načrtovano zvišanje dolga: dodatnih 400 milijonov evrov višja zadolženost bi po izračunih prinesla le dodatnih 39 milijonov evrov denarnega toka iz poslovanja (EBITDA), je povedal Berger.
Dvig zadolženosti želeli omejiti
Po pojasnilih Berločnika so povečanje investicij na okoli milijardo evrov do leta 2025 predlagali zato, ker so na trgu prepoznali nove priložnosti. Navedbe delničarja Darija Južne, ki ima prek povezanih oseb v lasti okoli deset odstotkov Petrola, da je bila v zadnjih petih letih donosnost naložb le dvoodstotna, je zavrnil in zatrdil, da je bila vsaj osemodstotna. O očitkih, da so imeli preveč ambiciozen načrt za prihodnost, je nekdanji prvi mož Petrola pojasnil, da je tako naravnana celotna družba.
Kot je povedala Drobne-Popovičeva, so dvig zadolženosti želeli omejiti: »Vemo, da je bil Petrol v preteklosti izredno zadolžen in da je težko odplačal dolgove. Te situacije nismo želeli ponoviti ob dejstvu, da smo po napovedih na vrhu gospodarskega cikla in da se pričakuje ohlajanje.«
Po sklicu skupščine je z zahtevo za razširitev dnevnega reda Dari Južna terjal, da posebni revizorji od oktobra 2014 dalje preverijo številne posle nad milijon evrov. Z nasprotnim predlogom na sami skupščini je zahtevo omejil na 30 poslov, in sicer od začetka leta 2015 dalje. Podoben nasprotni predlog je podal tudi SDH. Razlika med obema je bila v predlogu izvajalca posebne revizije. Medtem ko je Južna predlagal revizijsko hišo BDO Revizija, je SDH predlagal Deloitte. Po usklajevanjih so izbrali dražjega izvajalca, in sicer BDO Revizijo. Južna se je zavezal, da bo, zato da bo preprečil konflikt interesov, poravnal razliko v višini približno 50 tisočakov, za kolikor več bo revizijo izvedla BDO Revizija. Ta bo sicer stala 180.000 evrov.
Berločnik: Revizije se ne bojim
Zahtevo za posebno revizijo je Južna utemeljil s tem, da je v dokumentih, ki jih je nadzornikom predložila nekdanja uprava, od skupno okoli milijarde evrov predvidenih investicij za 200 milijonov evrov nepojasnjenih poslov. »Da je do napake pri izračunih prišlo naključno, ne verjamem. Upravičeno predpostavljam, da so bile tudi v preteklosti nepravilnosti pri investicijah,« je dejal. Revizijo je predlagal tudi zaradi stroškovne neučinkovitosti družbe. »Zato bi bila potrebna optimizacija in racionalizacija poslovanja, ne pa investiranje za vsako ceno,« je dodal Južna.
Berločnik je dejal, da se revizije ne boji: »Pričakujem, da bo pokazala, da so bili vsi posli donosni, saj sicer Petrol ne bi mogel rasti tako, kot je. Pri reviziji bomo konstruktivno sodelovali. Upamo, da bomo lahko določene stvari tudi pojasnili.« Po besedah Berločnika so rekordni rezultati leto za letom, ambiciozna strategija, ki so jo vsa leta uresničevali, stalna rast, doseganje in preseganje planov, rast dividend, uspešno izvedena transformacija in visoko motivirani zaposleni rezultat dela vseh sodelavk in sodelavcev. »Petrol je zato po devetih letih našega vodenja pripravljen na hitro spreminjajoče se poslovno okolje in rast v pomembnega regijskega igralca,« je dodal.
O imenovanju nove uprave je Berger povedal, da je kadrovska komisija nadzornega sveta predlagala kriterije, ki jih je nadzorni svet potrdil, na naslednji seji nadzornikov pa naj bi jih seznanila s prejetimi kandidaturami. Odločitve o tem, ali bo kandidirala za predsednico uprave, Drobne-Popovičeva še ni sprejela.
