Cene surove nafte na svetovnih trgih so se štiri mesece po izbruhu vojne v Iranu vrnile na raven pred začetkom spopadov, je poročal New York Times. Padci cen sicer prinašajo precejšnje olajšanje za gospodinjstva, podjetja in države po vsem svetu, čeprav ekonomisti opozarjajo, da dolgoročni učinki energetskega šoka na svetovno inflacijo še niso izzveneli. Prav tako pa še ni jasno, kakšen učinek bodo imeli včerajšnji napadi ZDA v Iranu (in iranske povračilne grožnje).
Vrednost severnomorske nafte brent, ki služi kot mednarodno merilo, pa se je kljub vsemu v petek spustila pod 72 dolarjev za sod, kar pomeni pomemben psihološki mejnik za finančne trge. Medtem ko so spopadi v regiji naraščali, so borzni posredniki gibanje cen nafte uporabljali kot osrednji barometer dejanskega vpliva bližnjevzhodne krize na globalno gospodarstvo.
Čeprav slovenski trg pogonskih goriv deluje v okviru evropskih regulativnih in oskrbovalnih verig, nihanja nafte brent neposredno vplivajo na veleprodajne cene derivatov v Evropi, kar se z zamikom pozna tudi na domačih bencinskih servisih.
Naj spomnimo, da so na vrhuncu krize cene poskočile do 118 dolarjev za sod, potem ko je Iran učinkovito blokiral plovbo skozi Hormuško ožino, skozi katero potuje približno petina svetovnega prometa s surovo nafto.
Obrat navzdol se je začel po začetku pogajanj o prekinitvi ognja in evakuaciji ujetih ladij iz Perzijskega zaliva. Ameriški in iranski uradniki so se sredi junija nato dogovorili o ponovnem odprtju ožine.
Pomorski promet skozi njo se je nato v zadnjih dneh opazno okrepil. Odkar so Združene države umaknile pomorsko blokado, je skozi to območje plulo več kot 330 plovil, kažejo podatki globalnega analitičnega podjetja Kpler. V času najhujših spopadov je ožino prečkalo le nekaj ladij na dan. Trenutni obseg prometa pa še vedno dosega samo približno polovico predvojnega povprečja, pri čemer še ni povsem jasno, ali bo Iran po včerajšnjih dogodkih ožino znova zaprl.
Varnostna tveganja namreč ostajajo visoka. Iranska vojska je v četrtek zadela kontejnersko ladjo, kar je sprožilo povračilne napade ZDA. Odziv trgov na najnovejše zaostrovanje bo jasen šele ob ponovnem odprtju blagovnih borz.
Zadnji incidenti pa že povzročajo dodatne skrbi ladjarjem, ki ostajajo skrajno previdni pri plovbi skozi zaliv, saj Iran občasno zahteva uporabo predpisanih plovnih poti in plačilo tranzitnih pristojbin.
Čeprav Bela hiša vztraja, da ladje ne bodo plačevale za prehod ali dodatnih stroškov zavarovanja, je iransko zunanje ministrstvo v petek znova poudarilo, da »varen prehod skozi Hormuško ožino ni zagotovljen« za plovila, ki predhodno ne pridobijo dovoljenja Teherana.
Vlagateljev na borzah vse to očitno ni prestrašilo, saj so se cene v zadnjih štiriindvajsetih urah spustile pod 72,48 dolarja za sod, kar je najnižja raven po 27. februarju, torej predvečeru izbruha vojne.