Lansko poslovanje v Premogovniku Velenje ocenjujejo kot dobro. Povprečna prodajna cena premoga se je zvišala s 6,36 na 7,19 evra za gigajoule. Cena premoga po njihovih navedbah v celoti pokriva stroške pridobivanja.
Skupina je imela konec leta 1726 zaposlenih, kar je 137 manj kot leto prej. Premogovnik je sicer v procesu zapiranja, ki je opredeljen v programu postopnega zapiranja za obdobje 2026–2045. Program je država že odobrila, trenutno pa poteka postopek pridobivanja soglasja evropske komisije za državno pomoč.
Stroške zapiranja bodo po načrtih pokrivali z lastnimi sredstvi, zmanjševanje števila zaposlenih pa bo temeljilo predvsem na naravnem odlivu, napovedujejo. Z odhodi v pokoj se bo zmanjševala tudi proizvodnja, tako da bo ob prehodu izkopavanja v zapiralna dela ostalo toliko zaposlenih, kolikor jih bo potrebnih za zapiranje premogovnika, pojasnjujejo.
Ne zaznavajo težav pri zagotavljanju usposobljenih kadrov
Naravni odliv zaposlenih je po njihovih navedbah načrtovan in ga ne nadomeščajo, medtem ko zaposlujejo oziroma nadomeščajo nekatere ključne kadre.
Nesreča, v kateri so januarja lani umrli trije rudarji, po navedbah vodstva ni vplivala na poslovni rezultat. Kljub večmesečnemu obratovanju z enim odkopom so dosegli načrtovano količino proizvodnje. Inšpekcijski pregled po vdoru materiala v jamo ni ugotovil nepravilnosti, povezanih z nesrečo. V premogovniku pa so po dogodku uvedli nove preventivne postopke, namenjene predvsem zgodnejšemu prepoznavanju morebitnih anomalij v sloju premoga in procesu proizvodnje, so navedli.
Za investicije je skupina lani namenila 17,6 milijona evrov, približno 80 odstotkov za zagotavljanje zanesljivosti proizvodnje. Vodstvo rudnika ob tem poudarja, da ne vlagajo v novo opremo, temveč nadomeščajo iztrošene stroje, ki so nujni za varno in nemoteno proizvodnjo.
Skupina Premogovnik Velenje je imela konec leta 2025 za 97,9 milijona evrov nekratkoročnih obveznosti, kar je pet odstotkov več kot leto prej. To pripisujejo predvsem oblikovanju rezervacij za zapiralna dela in tožbe ter višjega stanja finančnih obveznosti
Po koncu obratovanja premogovnika leta 2033 bo v obdobju zapiranja rudnika ostalo približno 760 zaposlenih. Njihovo število se bo nato postopno zmanjševalo glede na napredovanje zapiralnih del.
Za hčerinske družbe HTZ, Sipoteh in PLP, ki so v veliki meri povezane s premogovniško dejavnostjo, v premogovniku iščejo strateške partnerje, ki bi jih bili pripravljeni prevzeti in vanje vlagati. Družba mora namreč poslovno nepotrebna sredstva po zakonu o zapiranju odprodati in sredstva nameniti za zapiralna dela. Po njihovi oceni bi lahko dejavnosti hčerinskih družb do leta 2045 nadomestile približno 500 delovnih mest.