Začnimo na drugi strani Atlantika, kjer je ameriška centralna banka (Fed) po pričakovanjih znižala ključno obrestno mero za 25 bazičnih točk, a so poznejše izjave predsednika Jeroma Powlla nekoliko ohladile pričakovanja, da bi lahko nova znižanja sledila že decembra. Tokratna odločitev sicer ni bila soglasna; dva člana odbora sta glasovala proti, eden pa celo za večje znižanje v višini 50 bazičnih točk. Powell je poudaril, da dodatno znižanje ni samoumevno in da bodo nadaljnje odločitve odvisne zlasti od prihajajočih podatkov o stanju ameriškega gospodarstva. Opozoril je tudi, da ostaja zaradi začasne ustavitve delovanja zvezne vlade dostop do nekaterih makroekonomskih podatkov omejen. Posledično so pričakovanja vlagateljev glede nadaljnjih znižanj hitro upadla; po podatkih CME »FedWatch Tool« se je verjetnost, da bo Fed decembra znova znižal obrestne mere, znižala na 65 odstotkov, medtem ko je še teden dni prej znašala skoraj 96 odstotkov.
Srečanje Trumpa in Xija
Vzporedno z odločitvijo Feda smo vlagatelji pozorno spremljali tudi težko pričakovano srečanje ameriškega predsednika Trumpa in kitajskega predsednika Xija v Južni Koreji. Voditelja sta se dogovorila o enoletnem trgovinskem premirju, ki vključuje delno zmanjšanje ameriških carin na kitajski uvoz, začasno odpravo kitajskih izvoznih omejitev na redke kovine ter ponoven začetek kitajskih nakupov ameriških kmetijskih pridelkov. Čeprav je dogovor vsebinsko omejen in pušča številna odprta vprašanja, je prinesel vsaj začasno olajšanje na kapitalske trge ter izboljšal razpoloženje vlagateljev. Dodatno so teden zaznamovale objave poslovnih rezultatov ameriških tehnoloških gigantov, ki so večinoma presegli pričakovanja, kljub vsemu pa so cene delnic na rezultate reagirale različno. V agregatu je po podatkih FactSeta do konca oktobra rezultate objavilo 64 odstotkov podjetij iz indeksa S&P 500, od tega jih je kar 83 odstotkov preseglo pričakovanja glede dobička. Skupna rast dobičkov za tretje četrtletje trenutno znaša 10,7 odstotka. Če se takšen trend potrdi tudi do konca sezone objav, bo to že četrto zaporedno četrtletje dvomestne rasti.
V ospredju znova Nvidia
Med posameznimi družbami velja izpostaviti Amazon, ki je navdušil z več kot 20-odstotno rastjo prodaje v segmentu »oblačne infrastrukture« AWS, posledično je delnica podjetja teden zaključila pri rekordnih vrednostih. Podobno velja za Alphabet, ki je z močnimi prihodki iz Google Clouda navdušil vlagatelje. Po drugi strani je cena delnic družbe Meta po objavi rezultatov upadla zaradi skrbi glede stroškov prihodnjih vlaganj v umetno inteligenco, medtem ko so delnice podjetij Microsoft in Apple teden zaključile brez bistvenih sprememb. V ospredju je bila ponovno tudi Nvidia, ki je sredi tedna presegla vrednost 5 bilijonov dolarjev tržne kapitalizacije, kar je prvič v zgodovini katerega koli podjetja. Ameriški indeks S&P 500 je teden v evrih sklenil z 1,62 odstotka višjo vrednostjo, tehnološki Nasdaq pa je pridobil 2,87 odstotka vrednosti.
Evropski indeksi navzdol
V Evropi so se vrednosti glavnih indeksov večinoma rahlo znižale, potem ko je Evropska centralna banka (ECB) na svojem tretjem zaporednem zasedanju obrestne mere pustila nespremenjene. Christine Lagarde je poudarila, da je inflacija »bistveno bližje cilju«, a da bo prihodnja usmeritev politike še naprej temeljila na prihajajočih podatkih. Oktobrska inflacija v evrskem območju se je znižala na 2,1 odstotka, medtem ko je osnovna inflacija, ki izključuje nekatere dobrine, na primer hrano in energijo, ostala pri 2,4 odstotka. Gospodarska rast evrskega območja je v tretjem četrtletju znašala 0,2 odstotka, kar je nekoliko nad pričakovanji, pri čemer sta k rasti bistveno prispevali Francija in Španija.
Japonska bolj konkurenčna
V deželi vzhajajočega sonca je indeks Nikkei 225 dosegel večmesečne rekorde, potem ko je japonska centralna banka (BOJ) ohranila obrestne mere nespremenjene pri 0,5 odstotka in poudarila, da bodo spodbujevalni ukrepi ostali del politike, dokler rast plač ne postane trajnejša. Guverner Ueda je poudaril, da je napredovanje v plačnih pogajanjih ključni pogoj za morebitno zvišanje obrestnih mer, čeprav časovni okvir ostaja odprt. Vrednost japonskega jena se je posledično rahlo znižala proti dolarju, kar je dodatno izboljšalo konkurenčnost japonskih izvoznikov.
