Trgovanje na Ljubljanski borzi se je danes končalo z rastjo indeksa SBI TOP, ki se je oblikoval pri 654,59 točke, kar je 5,22 točke oz. 0,80 odstotka nad izhodiščem. V današnjem trgovanju se je podražila večina delnic indeksa, največ pa so pridobile delnice Gorenja, ki so se podražile za 3,53 odstotka.
Borzni posredniki so danes sklenili za 1,88 milijona evrov prometa, večji del tega, za 1,12 milijona evrov pa je bilo ustvarjenega s poslom s svežnjem 18. izdaje obveznic Banke Celje. Najprometnejše so bile sicer delnice Krke, s katerimi je bilo sklenjenih za 254.800 evrov poslov, delnice pa so se podražile za 0,21 odstotka na 53,11 evra.
Največ so pridobile delnice Gorenja, ki so se podražile za 3,53 odstotka na 4,40 evra, z njimi pa je bilo sklenjenih za 92.120 evrov poslov.
Podražile so se tudi delnice Telekoma Slovenije (18.990 evrov; +2,31 odstotka na 87,99 evra), Petrola (18.930 evrov; +1,68 odstotka na 236,50 evra), Zavarovalnice Triglav (10.300 evrov; +1,52 odstotka na 16,75 evra) in NKBM (76.980 evrov; +0,38 odstotka na 1,32 evra).
Med blue chipi so se pocenile le delnice Mercatorja, ki so zdrsnile za 1,53 odstotka na 129 evrov, z njimi pa je bilo sklenjenih za 153.290 evrov poslov.
Pocenile pa so se tudi preostale delnice prve kotacije. Delnice Pozavarovalnice Sava so ob 17.130 evrih prometa izgubile 4,82 odstotka in se oblikovale pri 7,90 evra. Pocenile so se tudi delnice Luke Koper (61.760 evrov; -4,05 odstotka na devet evrov), ob skromnem prometu pa so delnice Intereurope zdrsnile za 2,86 odstotka na 0,68 evra.
Promet z delnicami standardne kotacije je bil skromen, med temi pa so se podražile delnice Aerodroma Ljubljana (+4,04 odstotka na 13,90 evra) in Žita (+0,20 odstotka na 56,11 evra), pocenile pa delnice Istrabenza (-2,44 odstotka na 0,40 evra) in Pivovarne Laško (-1,96 odstotka na 7,50 evra).
OBJAVE NEKATERIH BORZNIH DRUŽB
Ljubljanska borza je sporočila, da se v četrtek z borznega trga umikajo delnice Juteksa, saj je skupščina januarja podprla predlog Beaulieu Internation Group za umik delnic z borznega trga.
Nadzorni svet Term Dobrna je na današnji skupščini skupščini med drugim seznanil s poslovanjem družbe v prvih desetih mesecih lanskega leta in sprejel izhodišča za pripravo poslovnega načrta za letošnje leto.
Cene nafte malenkost porasle
Cene nafte so se v današnjem azijskem elektronskem trgovanju nekoliko zvišale. Za optimistično vzdušje so poskrbeli spodbudni ekonomski podatki iz največjih gospodarstev na svetu.
Cena teksaške lahke nafte, ki bo dobavljena marca, se je do opoldneva po singapurskem času v elektronskem trgovanju na borzi v New Yorku zvišala za dva centa na 96,68 dolarja za 159-litrski sod.
Marčne terminske pogodbe za severnomorsko nafto brent pa so se v Londonu podražile za 18 centov na 116,70 dolarja, je poročala francoska tiskovna agencija AFP.
Upočasnitev krčenja gospodarske aktivnosti v območju evra je omililo zaskrbljenost glede politične negotovosti v Italiji in Španiji, zaradi česar so borze v ZDA in Evropi v ponedeljek zabeležile padce, medtem ko so optimistični podatki iz ameriškega storitvenega sektorja zvišali cene naftnih terminskih pogodb.
Cene nafte se trenutno gibljejo okoli večletnega povprečja. Zaradi precej skromnega povpraševanja so trenutno na voljo razmeroma velike zaloge nafte, je poročala nemška tiskovna agencija dpa. To potrjujejo tudi najnovejši podatki ameriškega naftnega inštituta API, po katerih so se zaloge nafte v ZDA prejšnji teden dodatno zvišale. Vlada bo uradne podatke objavila danes popoldne.
Evro v minulem letu "poraženec" valutnih vojn
Evro je glede na ameriški dolar, japonski jen in kitajski juan v minulem letu pridobil na vrednosti, zato velja za poraženca t. i. valutnih vojn, o katerih se govori po letu 2009, je na današnjem pogovoru z novinarji v Ljubljani pojasnil direktor sektorja investicijskih skladov v družbi NLB Skladi Simon Logar.
Evro je glede na ameriški dolar, japonski jen in kitajski juan v minulem letu pridobil na vrednosti, zato velja za poraženca t. i. valutnih vojn, o katerih se govori po letu 2009, je na današnjem pogovoru z novinarji v Ljubljani pojasnil direktor sektorja investicijskih skladov v družbi NLB Skladi Simon Logar.V primeru valutnih vojn gre za dejanja posamezne države, ki poskuša z razvrednotenjem domače valute zagotoviti konkurenčno prednost domačim izvoznikom. Do zapleta pride, če se tega poslužuje več držav hkrati, saj vse države ne morejo imeti poceni valute, je pojasnil Logar.
Države se lahko poslužujejo dodatnih ukrepov za zajezitev uvoza, npr. carin ali kvot, zato posledično drastično pade mednarodna trgovina, s tem pa izgubijo vse države. Do leta 1930 je bil to redek pojav, najhujši valutni vojni pa smo bili priča v času velike depresije v 30. letih 20. stoletja.
Ker je zaradi finančne in gospodarske krize več držav po letu 2009 poskušalo oslabiti svojo valuto, je brazilski finančni minister Guido Mantega sprožil polemiko o valutnih vojnah, ki so jo povzeli vsi svetovni mediji, je pojasnil Logar.
Države s fleksibilnimi menjalnimi tečaji se poslužujejo treh glavnih oblik »vojskovanja«. V nekaterih državah, kot so Argentina, Japonska in Švica, je prišlo do intervencij centralnih bank, nekatere države omejujejo kapitalske tokove, npr. z davki na kuponske obresti obveznic za tuje investitorje, nekatere centralne banke pa so se odločile za nekonvencionalne ukrepe.
Med njimi sta tudi ameriška centralna banka Federal Reserve, ki je posegla po t.i. kvantitativnem mehčanju, in Evropska centralna banka, pri kateri pa gre za kvalitativno mehčanje, saj poleg odkupov obveznic ponuja tudi depozite poslovnim bankam, je pojasnil Logar.
Proučil je tudi, kdo je bil v zadnjih šestih mesecih, v zadnjem letu in v zadnjih petih letih poraženec oz. zmagovalec valutnih vojn. Izkazalo se je, da je bil evro v zadnjih šestih mesecih in v zadnjem letu poraženec, saj je glede na dolar, jen in juan pridobil na vrednosti. Če pogledamo zadnjih pet let, pa vidimo, da je evro z nekaterimi nihaji konstantno izgubljal na vrednosti.
A Logar kljub temu meni, da o valutni vojni, podobni tisti v 30. letih 20. stoletja, po letu 2009 ne moremo govoriti. Čeprav vojna retorika kliče po medijski pozornosti, so učinki zaenkrat pozitivni tudi za tiste, ki pri tem ne sodelujejo.
Solo akcije posameznih držav oz. centralnih bank namreč na koncu izpadejo kot dobro organizirana skupinska akcija povečevanja denarja v obtoku, relativna razmerja valutnih tečajev se bistveno ne spremenijo, nobena država pa ne pridobi bistvene konkurenčne prednosti.
Je pa res, da nekonvencionalni ukrepi centralnih bank povečujejo inflacijo, ki zaradi krize zaenkrat še ni problematična, je pojasnil Logar. V valutnih vojnah najbolj pridobivajo delnice oz. delniški vzajemni skladi, v nevarnosti pa so vse dolgoročne naložbe s fiksnim donosom, npr. obveznice in depoziti.
Vodja analiz v NLB Skladih Blaž Hribar pa je spregovoril o naložbah, ki veljajo za varne, npr. naložbe v zlato, obveznice varnih držav z najvišjo boniteto AAA in naložbe v nekatere valute, kot je švicarski frank. Te naložbe so se v zadnjem letu izkazale za ene najmanj donosnih, je pojasnil Hribar.
Zlato je bilo v minulih letih zelo priljubljeno, predvsem zaradi strahu pred razpadom bančnega sistema in območja evra, strahu pred pretiranim tiskanjem denarja oz. hiperinflacijo, k njegovi priljubljenosti pa je prispeval tudi odličen marketing. Hribar dvomi, da je zlato za dolgoročnega vlagatelja dobra naložba. Pričakuje namreč, da se bo njegova cena v naslednjih desetih do 20 letih prepolovila.
Zelo donosno v prihodnje po mnenju Hribarja ne bo niti vlaganje v obveznice držav z najvišjo bonitetno oceno in druge valute. Območje evra v nasprotju s pričakovanji nekaterih analitikov ni razpadlo, evro pa je zadnje čase ena najmočnejših valut.
Negativna gibanja na Wall Streetu
Tečaji vrednostnih papirjev na borzi na Wall Streetu se v začetku današnjega trgovanja znižujejo. Potem ko je osrednji borzni indeks Dow Jones v preteklih dneh za nekaj časa celo prekoračil mejo 14.000 točk, vlagateljem primanjkuje dodatnih spodbud, pravijo borzni posredniki. Vendar danes ni napovedana objava novih statističnih podatkov.
Tečaji vrednostnih papirjev na borzi na Wall Streetu se v začetku današnjega trgovanja znižujejo. Potem ko je osrednji borzni indeks Dow Jones v preteklih dneh za nekaj časa celo prekoračil mejo 14.000 točk, vlagateljem primanjkuje dodatnih spodbud, pravijo borzni posredniki. Vendar danes ni napovedana objava novih statističnih podatkov.Industrijski indeks Dow Jones se je v prvih 30 minutah trgovanja znižal za 0,33 odstotka na 13.938 točk. Tehnološki indeks Nasdaq je trenutno pri 3166 točkah, kar je 0,19 odstotka manj kot v torek.
Več podjetij je presenetilo z dobrimi četrtletnimi rezultati. Med njimi je zabaviščni koncern Walt Disney, ki je v torek zvečer z objavo podatka o 11,3 milijarde dolarjev prihodkov v lanskem zadnjem četrtletju presegel pričakovanja analitikov. Dobiček se je sicer zmanjšal za šest odstotkov na 1,4 milijarde dolarjev. Disneyjeve delnice so se doslej podražile za 1,23 odstotka.
S poslovnimi rezultati je vlagatelje razveselil tudi ponudnik spletnih iger Zynga, katerega delnice so doslej pridobile 3,28 odstotka. Zynga je sicer v zadnjem lanskem četrtletju ustvarila približno enako prihodkov kot pred letom dni, namreč 311 milijonov dolarjev, čisti dobiček na delnico pa je znašal le en cent, a to je več od pričakovanj analitikov.
Tudi medijski velikan Time Warner je objavil boljše rezultate od pričakovanih, kar je njegovim delnicam pripomoglo k 4,64-odstotni rasti.
Za 3,42 odstotka pa so se doslej pocenile delnice kabelskega operaterja Liberty Global. Ameriški koncern si želi kupiti britanskega tekmeca Virgin Media in je objavil ponudbo za prevzem v višini 16 milijard dolarjev v gotovini in delnicah.
Tudi tečaji delnic na pomembnejših borzah v Evropi se danes znižujejo. V Frankfurtu se je indeks DAX doslej znižal za 1,49 odstotka in v Londonu indeks FTSE za 0,25 odstotka. V Parizu je indeks CAC 40 trenutno na 1,55 odstotka nižji ravni kot v torek.
Evropske borze večinoma s padci; dražja nafta in cenejši evro
Evropske borze so današnje trgovanje večinoma sklenile s padci indeksov. Med vlagatelji sicer odmevajo novice, da je Nemčija decembra na mesečni ravni zabeležila rast obsega industrijskih naročil za 0,8 odstotka, vendar pa informacije niso spodbudile vlagateljev. Cene nafte se v današnjem trgovanju višajo, na vrednosti pa je izgubil evro.
Novembra se je obseg industrijskih naročil v največjem evropskem gospodarstvu v primerjavi z mesecem poprej znižal za 1,8 odstotka. Decembrska rast obsega industrijskih naročil v Nemčiji pa je nekoliko presegla pričakovanja analitikov, ki so v povprečju računali na 0,7-odstotno zvišanje.
Indeks najpomembnejših podjetij v območju evra Eurostoxx 50 se je danes znižal. Izgubil je 1,22 odstotka in trgovanje končal pri 2618,061 točke.
V Parizu je indeks CAC 40 izgubil 1,40 odstotka in trgovanje sklenil pri 3642,90 točke, v Frankfurtu pa je indeks DAX zdrsnil za 1,09 odstotka na 7581,18 točke. Nekoliko bolj optimistično je bilo trgovanje v Londonu, kjer se je indeks FTSE 100 zvišal za 0,20 odstotka na 6295,34 točke.
Milanski indeks FTSE MIB je zdrsnil za 0,65 odstotka na 16.602,85 točke, dunajski indeks ATX pa je ob 0,30-odstotnem padcu trgovanje sklenil pri 2380,64 točke. V Varšavi je indeks WIG 20 zdrsnil za 1,20 odstotka na 2455,47 točke. Züriški SMI je trgovanje sklenil pri 7433,47 točke, kar je 0,39 odstotka nad izhodiščem.
Neenotno pa je bilo trgovanje na vodilnih balkanskih borzah. Beograjski indeks Belex je zdrsnil za 0,49 odstotka na 548,85 točke, zagrebški indeks Crobex pa se je v Zagrebu dvignil za 0,55 odstotka na 1931,99 točke.
Dobri poslovni rezultati pa zvišujejo indekse na newyorškem Wall Streetu. Industrijski indeks Dow Jones je doslej pridobil 0,04 odstotka in se giblje pri okoli 13.985 točkah, tehnološki indeks Nasdaq pa je ob 2,21-odstotni rasti trenutno pri okoli 3173 točkah.
Na vrednosti je izgubil evro. Za skupno evropsko valuto je bilo treba pozno popoldne na borzi v Frankfurtu odšteti 1,3534 dolarja, kar je 0,35 odstotka manj kot v torek. Evropska centralna banka je medtem referenčni tečaj evra opoldne postavila pri 1,3537 dolarja, kar je enako kot v torek.
Zvišale so se tudi cene nafte. Teksaška lahka nafta z dobavo v marcu se je na newyorški borzi doslej podražila za 10 centov na 96,74 dolarja za 159-litrski sod, marčne terminske pogodbe za severnomorsko nafto vrste brent pa so se v Londonu zvišale za 30 centov na 116,89 dolarja za sod.
