Medtem ko so te številke v nekaterih delih celine nizke, pa povprečje močno poskoči predvsem na Balkanu in v Sredozemlju. V Grčiji je ob koncu tedna delovno aktivnih 31 odstotkov vseh zaposlenih in samozaposlenih. Sledijo Bosna in Hercegovina (30,8 odstotka), Malta (29,2 odstotka), Srbija (24,8 odstotka), Avstrija (20,6 odstotka). Glede na statistiko je v Sloveniji ob koncu tedna delovno aktivnih 13,8 odstotka vseh zaposlenih.
Povsem drugačna slika je na severu in vzhodu celine: na Madžarskem je ob koncu tedna delovno aktivnih 6,2 odstotka zaposlenih, na Poljskem 4 odstotki, v Litvi pa le 3 odstotki zaposlenih nimajo prostih vikendov.
Pričakovano imajo lastniki podjetij manj prostih koncev tedna kot zaposleni – na delovnem mestu jih mora biti kar 46 odstotkov, medtem ko je delež pri zaposlenih 18,5-odstoten. Grčija ponovno izstopa na vrhu pri samozaposlenih, saj jih ob koncih tedna dela kar 75 odstotkov, tesno pa ji sledita Belgija (66 odstotkov) in Francija (60 odstotkov). Pogosto delo ob koncih tedna ne pomeni nujno večjega skupnega števila ur, vendar podatki za Grčijo potrjujejo, da Grki delajo več ur kot kateri koli drug narod v EU.
Delo v izmenah in ob koncih tedna je močno odvisno od panoge. Najbolj izpostavljene so storitve in prodaja, kjer skoraj polovica vseh delavcev (47,6 odstotka) redno dela ob vikendih. Sledi kmetijstvo, kjer kar 47,2 odstotka delavcev nima prostih koncev tedna.
Kdo preizkuša štiridnevni delovni teden?
Medtem ko nekateri delajo ob vikendih, se drugje v Evropi krepi trend krajšanja delovnega tedna. Zadnja država, ki se je odločila za ta korak, je Poljska, kjer se soočajo s težavami zaradi izgorelosti zaposlenih.
Poleti 2025 je Poljska sprožila pilotni projekt, namenjen skrajšanju delovnega tedna z 39 na 35 ur brez znižanja plače. V poskusu, ki ga vodi ministrstvo za delo in vključuje 90 organizacij ter 5000 zaposlenih, lahko delavci izbirajo med krajšim delovnikom (6 ur na dan), tridnevnim koncem tedna ali dodatnimi dnevi dopusta. Rezultate eksperimenta bodo ocenili leta 2027.
Poljska pa ni edina. Štiridnevni delovni teden so v različnih oblikah že preizkusile tudi Nemčija, Portugalska, Islandija, Francija in Španija. Skrajšan delovni teden se je izkazal kot zelo pozitiven trend, tako za zaposlene kot delodajalce. Zaposleni so bili bolj spočiti in posledično bolj produktivni, v krajšem času so naredili več, manj je bilo tudi bolniških odsotnosti.
Kako je s tem v Sloveniji?
V Sloveniji je polni delovni čas praviloma še vedno vezan na 40 ur na teden, zakon pa dopušča tudi krajši polni delovni čas, vendar praviloma ne manj kot 36 ur na teden. To pomeni, da morajo podjetja, ki želijo uvesti 32-urni teden ali prosti petek, rešitve poiskati sama, z notranjo organizacijo, pogodbenimi prilagoditvami in predvsem zaupanjem, da se delo ne meri več le po urah prisotnosti.