Pred časom sem trdil, da je Slovencev, ki si lastijo kriptovalute, okoli deset tisoč. Po mojih zadnjih podatkih in podrobnejši analizi ter vpogledu v ekosistem bi danes rekel, da je število zraslo krepko čez 30.000. Večina je kriptovalute kupila v zadnjem letu, vzporedno z rastjo vrednosti kovanca bitcoin.
Kakšen pa je povprečen evrski znesek, ki ga Slovenec investira v kriptodenar?Približno 200 evrov. Jasno pa je, da so ekstremi precejšnji. Od pet evrov do več deset tisoč evrov. Opažam vedno več ljudi, ki imajo privarčevanega nekaj denarja in se zavedajo, da njihov denar na banki izgublja kupno moč. Logično je torej, da nekaj tega denarja vložijo v kriptovalute. Pravega priliva denarja na kriptotrg sicer še nismo videli. Zanimivo bo, ko se bodo k njemu začeli obračati najbolj tradicionalni varčevalci.
Kritiki digitalnih valut menijo, da gre pri ocenjevanju vrednosti teh valut za balon.Verjetno jih tako ocenjujejo zato, ker njihova vrednost, z bitcoinom na čelu, raste zelo hitro. Raste pa iz zelo preprostega in organskega razloga. Ker vsak dan na tisoče ljudi s svojim denarjem vstopa na kriptotrg. Gre za klasični princip povpraševanja in ponudbe. In trenutno je povpraševanje zelo visoko.
Kaj je glavna razlika med običajnim (fiat) denarjem in kriptovaluto?Glavna razlika je odsotnost centralnega nadzornega organa, ki je v primeru fiat valute centralna banka. Jasno je, da so centralni regulatorni organi podvrženi manipulaciji in korupciji. Pri kriptovalutah to funkcijo nadzora in regulacije opravlja tehnologija blockchain, ki je razpršena po celotni mreži računalnikov, kjer se hranijo kriptovalute. Govorimo torej o samoregulaciji. Ljudje konceptu bitcoin precejkrat očitajo, da v ozadju nima nobene vrednosti oziroma kritja. To ne drži. Je največje kriptografsko omrežje na našem planetu. Poganjajo ga superračunalniki, električna energija in internet. Je to res nekaj, kar nima vrednosti?
Vrednost ene enote valute bitcoin na trgu je trenutno nekaj čez enajst tisoč evrov. Srednjeročno njegova vrednost raste, pojavljajo pa se kratkoročna nihanja. Na podlagi česa se ustvarja vrednost bitcoina (in drugih kriptovalut)?Vrednost bitcoina, kot že omenjeno, raste zaradi eksponentne rasti povpraševanja po valuti. Po mojih informacijah dobi največja borza s kriptovalutami na svetu po sto tisoč novih uporabniških računov na teden.
Please understand that we currently have over 100,000 new accounts opened daily. It is challenging to cope with such surge. We are expanding our capacity to on board clients faster but this takes a bit of time.
— Nejc Kodrič (@nejc_kodric) December 16, 2017
Raste tudi zato, ker ljudje izgubljajo zaupanje v tradicionalni koncept varčevanja. Zavedajo se, da jim denar, vezan na bankah, ne bo več prinašal želenih donosov in da bo kreditni balon nekega dne spet počil. Razumljivo je torej, da želijo maksimirati svoje prihranke.
Ljubljana leta 2025. Janez si v enem od priljubljenih lokalov ob Ljubljanici naroči kavo. Bo plačal s fiat denarjem ali kriptovaluto?Drzno se sprašujem, ali ne bodo leta 2025 fiat valute v trenutni obliki že na poti k izumrtju. Že danes je več kot 90 odstotkov denarja, ki se hrani na naših transakcijskih računih, digitalnega. Če bi v istem trenutku vsi ljudje hoteli na bankomatih dvigniti okoli tri odstotke svojega denarja, ki ga imajo na transakcijskih računih, bi banke počepnile. Spomnimo se samo grške krize in dejstva, da je grška vlada omejila dvigovanje denarja na 50 evrov na dan na posameznika.
Trenutno je v obroku približno 16 milijonov bitcoinov. Kdaj bo ustvarjenih vseh 21 milijonov bitcoinov in kaj to pomeni za njegovo vrednost?Čeprav bo tehnično gledano ustvarjenih 21 milijonov bitcoinov, to ne pomeni, da jih bo toliko tudi krožilo. V dejanski uporabi jih bo manj, saj je precejšnja količina bitcoinov izgubljena za vedno. V času rojstva valute so ljudje rudarili z navadnimi računalniki in kovanci so bili shranjeni na denarnici na računalniku. Ker je bila takrat vrednost kovanca neznatna, so ljudje svoje računalnike brisali, ne da bi si shranili denarnico na drugo podatkovno mesto ali disk, ter s tem za vedno izgubili dostop do svojih kovancev. Po spletu krožijo zgodbe o tem, da so ljudje pred leti brisali denarnice z več tisoč bitcoini, ki so jih takrat zlahka narudarili. Do teh kovancev ne bomo prišli nikoli.
Zadnji kovanec bitcoin bo predvidoma »narudarjen« leta 2140. Del matematične formule ustvarjanja kovanca bitcoin je, da se hitrost rudarjenja oziroma ustvarjanja vsaka štiri leta prepolovi. Ob rojstvu valute je rudar vsakih 10 minut za uspešno rešeno enačbo v verigi blokov oziroma blockchainu dobil za nagrado 50 kovancev. Trenutno je nagrada 12,5 kovanca. Po tej matematični formuli bo leta 2136 nagrada za rudarje samo še 0,00000042 bitcoina.
Kako varne so danes kriptovalute? Poslušamo o vdorih na borze, ko hekerji kovance poberejo z uporabniških računov. Ali pa zadnji primer slovenskega NiceHasha.Napadi so se zgodili na spletne strani, ki niso bile primerno zavarovane. Borza je centralizirana točka ali skupina strežnikov, ki imajo svoje upravitelje. Uporabniki zaupamo tem upraviteljem borz svoj kriptodenar. Borza je torej s kritjem in zaupanjem podobna banki. Zaradi pomanjkanja regulacije je v preteklosti prišlo do hekerskih vdorov v borze in kraj kriptokovancev. Danes je varnost borz na mnogo višji ravni, posledično je tudi vdorov mnogo manj.
Bitcoini, ki so jih hekerji pokradli z borz, niso izginili. Še vedno so del omrežja. Točno se ve, v katerih tako imenovanih vročih denarnicah so shranjeni, le da so te denarnice anonimne. Anonimnost se bo izgubila, ko bodo ljudje s temi kovanci želeli nekaj kupiti ali jih pretvoriti v fiat denar. Zato so ti kovanci praktično neuporabni. Tu se kaže uporabnost sledljivosti transakcij, ki je bazna lastnost tehnologije blockchain.
Kriptovalute in tehnologija, ki stoji za njimi, so varne. Odgovornost zavarovanja dostopa do valut pa je na strani posameznika, ki je lastnik kriptokovanca. Bodisi če uporabnik hrani kovance v svoji digitalni denarnici ali pa na borzi za trgovanje.
Druga magična beseda, ki se povsod pojavlja, je blockchain oziroma po slovensko, veriženje podatkovnih blokov. Kako bi jo najlažje razložili?Blockchain je nekakšna glavna knjiga, podobno kot računovodska knjiga. Je univerzalna, dostopna vsem in shranjena na internetu na nešteto lokacijah. Knjigo si lahko kdor koli prenese na svoj računalnik ter postane del mreže in glavne knjige blockchain. Je torej razpršena knjiga transakcij oziroma računovodskih poslov.
V Sloveniji je zanimanje za to tehnologijo in z njo povezane valute res veliko. Priča smo vedno novim zbiranjem sredstev s prodajo kriptožetonov (t.i. crowdsale ali initial coin offering oziroma ICO). Zakaj?Pri projektih ICO v ozadju ni nujno tehnologija blockchain. Lahko gre za projekt, ki bazira na tehnologiji blockchain, ali pa enostavno za poslovno idejo, za podporo kateri bodo vlagatelji nagrajeni v novi kriptovaluti. Slednja pa morda bo ali pa ne bo imela vrednosti na odprtem trgu. Nekdo ima torej sredstva, opazi dobro idejo v obliki projekta ICO in jo podpre zaradi projekta samega. Tudi sam se uvrščam v to majhno skupino ljudi, ki podpirajo tovrstne zgodbe zaradi vsebine in ne zaradi špekulativne narave ustvarjenih žetonov na odprtem trgu.
Tehnologijo blockchain omenjajo kot revolucijo, ekvivalentno razvoju interneta v 80. letih prejšnjega stoletja.Zagotovo lahko hitrost posvojitve tehnologije (ang. adoption rate) primerjamo z uporabo interneta. Blockchain je bil tri do štiri leta od rojstva praktično neviden, trga ni bilo, uporabniki so bili zgolj vrhunski informatiki, ki so raziskovali nove trende. V zadnjem letu ali dveh je rast uporabe te tehnologije neopisljiva. Uporabljajo jo podjetja, finančne institucije, banke, države in drugi. Blockchain se opeva, kot da je neka univerzalna rešitev za vse probleme, čeprav to absolutno ne drži.
Kakšna je njena uporabnost v gospodarstvu?Pomembna je razpršenost podatkov. Z varnostnega vidika torej ni centralne točke, ki bi jo neki heker lahko napadel in s tem ogrozil podjetje, ki izkorišča tehnologijo blockchain. Uporabnost je torej v razpršenosti podatkovne baze in transparentnosti transakcij, kar je navsezadnje verjetno tudi v interesu države in njenega davčnega organa.
Kakšna pa je pravzaprav vloga državnega aparata pri vzpostavitvi ustreznega okolja za razvoj tehnologij blockchain?Naša država na področju sprejemanja tehnologije blockchain enkrat za spremembo dela nekaj dobrega. Znano je, da je blockchain iniciativa odprta, nastala je na pobudo vlade, v njej so že prvi člani. Na eni strani smo torej podjetniki, inovatorji, tehnologi in informatiki, ki tehnologijo razvijamo. Na drugi strani pa država, ki se zaveda, da v Sloveniji znanje na tem področju obstaja. Izbira vlade je torej enostavna. Ali se tehnologija popolnoma prepove in zavre njen razvoj ali pa se vzpostavi primerno regulatorno in davčno okolje ter definira razvoj tehnologije kot dejavnost, ki bo lahko cvetela. Prepričan sem, da bi država s tem Slovenijo postavila na zemljevid elitnih držav in v ospredje razvoja te tehnologije.
