Potem ko se je nemški finančni sklad Mutares, ki je leta 2022 od nekdanjega italijanskega lastnika Palladio Finanziaria prevzel Cimos, odločil za selitev proizvodnje iz Slovenije, so v koprski družbi lani sprožili postopke za prodajo proizvodnih nepremičnin v Senožečah. Te se razprostirajo na okoli treh hektarjih zemljišč in skoraj 12.000 kvadratnih metrih tlorisnih površin.
Že pred meseci so se v Cimosu z ajdovskim poslovnežem Ivom Boscarolom dogovorili o prodaji nepremičnin, na katerih so imeli finančni upniki vknjižene hipoteke. Izbrisne pobotnice na nepremičninah so v Cimosu po neuradnih podatkih prejeli junija, rok za nakazilo Boscarolove kupnine pa se je iztekel konec oktobra. Za nepremičnino naj bi Boscarol, ki namerava po naših podatkih prostore oddajati, Cimosu odštel štiri milijone evrov, medtem ko je bila na enem od nepremičninskih portalov naprodaj za 4,2 milijona evrov. Toda ker so finančni upniki, med katerimi je poleg bank tudi Slovenski državni holding, ocenjevali, da naj bi bila tovarna v Senožečah vredna vsaj pet milijonov evrov, so jim morali v Cimosu poleg štirih milijonov, ki so jih iztržili s prodajo tovarne, za uspešen zaključek dogovorjene kupčije primakniti še dodatni milijon evrov, smo izvedeli neuradno.
V zadnjih mesecih so bili iz tovarne v Senožečah preseljeni stroji v bosanski Gradačac, kjer ima Cimos eno od svojih tovarn. Zaradi načrtovane selitve proizvodnje so v prvih mesecih letošnjega leta nameravali po hitrem postopku, do konca marca, odpustiti 175 od približno 500 delavcev. Toda nato je bilo s sindikatom SKEI dogovorjeno, da bodo najprej pripravili program presežnih delavcev, kar pa se ni zgodilo. »Zaposlene so odpuščali na drug način, po sistemu verižnega odpuščanja, tako da so vsak mesec odpustili do 29 delavcev,« je opozoril Aleš Hoge, predsednik SKEI za kraško-notranjsko in obalno regijo ter strokovni sodelavec Cimosovega sindikata. Ker so v sindikatu prepričani, da bi ob odpuščanju delavcev morali pripraviti program presežnih delavcev oziroma da je obstoječi način krčenja delovne sile nezakonit, so pred meseci dopolnili prijavo, ki so jo že pred tem vložili na inšpektorat za delo, ki pa o zadevi še ni odločil, je dodal Hoge.
Poleg proizvodnje v Senožečah se je v zadnjem času počasi ukinjala tudi izdelava sestavnih delov za avtomobilsko industrijo v Mariboru. Lani so v Cimosu prodali tri industrijsko-skladiščne objekte s pripadajočim zemljiščem, ki so jih dlje časa uporabljali kot livarno, družbi Tlakovci Podlesnik. S Poslovno-proizvodno cono Tezno se je Cimos dogovoril o prodaji skladišča v Mariboru, medtem ko je proizvodno stavbo za mehansko obdelavo prevzela družba Ma-tisk. Po prodaji so v Cimosu nekatere nepremičnine za potrebe proizvodnje najemali.
Izgubarsko poslovanje se nadaljuje
Od nekdanjih Cimosovih proizvodnih lokacij v Sloveniji obratuje še livarna v Vuzenici, v kateri je zaposlenih okoli 230 delavcev, je dejal Hoge. Ker ima Cimos v srbskem mestu Kikinda ogromno livarno, v kateri je bilo v najboljših časih zaposlenih okoli 3000 delavcev, ne bo presenetljivo, če bo Mutares iz Slovenije čez čas preselil še livarno. Poleg omenjenih zaposlenih v Vuzenici skupina Cimos zaposluje še približno sto delavcev v invalidskem podjetju, manjše število pa še v režijskih službah.
Iz avgustovskega poročila o izvajanju ukrepov finančnega prestrukturiranja, ki jih je moral Cimos zaradi pred desetletjem sprožene prisilne poravnave kvartalno pošiljati na sodišče, je razvidno, da so bile konec junija poplačane vse obveznosti iz tega naslova, s čimer je bil ta insolvenčni postopek zaključen.
V drugem četrtletju letošnjega leta je Cimos ustvaril 38,4 milijona evrov prihodkov od prodaje, kar je bilo slaba dva odstotka več kot v prvem četrtletju. Medtem ko je izguba v prvem kvartalu letos znašala 2,3 milijona evrov, se je v drugem kvartalu povečala na 2,6 milijona evrov. V preteklem letu je skupina Cimos ustvarila 145,9 milijona evrov prihodkov od prodaje, kar je bilo dobro četrtino manj kot leto pred tem. Potem ko je izguba v letu 2023 znašala 34,4 milijona evrov, se je lani znižala na okoli 13 milijonov evrov.
