Pri projektu postavitve zasebnega medicinskega centra Glazija v središču Celja, ki sta ga z roko v roki gradila družba CM Celje (CMC), ko jo je vodil še Marjan Vengust, in malo znani poslovnež Boštjan Brenčič, naj bi nastalo za najmanj 1,5 milijona evrov škode. Na dan prihajajo tudi nove podrobnosti o projektu, ki ga je s 5,7-milijonskim posojilom financiral Hypo, znašel pa se je tudi pod drobnogledom kriminalistov.
Brenčič, ki je bil lastnik podjetja Reparo, je že leta 2007 napovedal razkošen sanatorij, ki bi zrasel streljaj od Zdravstvenega doma Celje. Projekt je nato spremljala vrsta zapletov, da mu je dokončno odklenkalo, pa je bilo jasno predlani. Takrat so ga vpleteni poskušali prenesti na novo podjetje, domnevno s soglasjem Hypa, a so v banki zatem potegnili zavoro. Ko je Reparo lani jeseni končal v stečaju, pa se je stečajni upravitelj Kristjan Anton Kontarščak lotil podrobne preiskave preteklih poslov in tudi ugotovil vrsto domnevno spornih potez.
Do daleč največjega oškodovanja Reparoja in s tem upnikov naj bi prišlo pri Brenčičevih poslih s CMC. Septembra 2011 je namreč zamižal na obe očesi in ni unovčil 860.000 evrov vredne bančne garancije za dobro izvedbo del, pa čeprav je CMC kot gradbeni izvajalec zamujal z izpolnitvijo svojih obveznosti. Razlog se bržčas skriva v 1,2-milijonskem posojilu, ki ga je Brenčič leta 2010 dobil pri CMC in ga vse do danes ni vrnil. Posli med Brenčičem in Vengustom so se znašli tudi pod drobnogledom kriminalistov.
Kontarščak je odkril tudi, da je Brenčič kot zastopnik Reparoja dobil v gotovini 210.000 evrov, ki pa jih nato sploh ni položil na transakcijski račun. Do prvega večjega oškodovanja podjetja naj bi prišlo že leto dni pred začetkom gradnje. Tako je Brenčič januarja 2009 nakazal 106.000 evrov podjetju Old iz Ljubljane. To je bilo v lasti Avstrijca Michaela Knausa in še v istem letu izbrisano, vendar naj Brenčič denarja niti ne bi skušal izterjati. Slabega četrt milijona evrov je poniknilo tudi v Brenčičevih podjetjih na Hrvaškem. Večinoma gre za terjatev, ki jo je imel Reparo do celjske družbe Mik Franca Pliberška in jo je Brenčič konec leta 2011 prenesel na svoje podjetje Malešnica Projekt s sedežem v Zagrebu. To je bilo, tako Kontarščak, ob prenosu dolga insolventno in je vprašanje, ali bo sploh kdaj izterjan.
Brenčič se je sicer odločil nasedli nepremičninski projekt junija 2011 prodati podjetju R. A. B., ki ga je mesec dni pred tem ustanovil Andrej Krivec iz Celja. Prenos naj bi bil tudi usklajen z banko Hypo, ki pa naj bi se naknadno premislila in ni želela več financirati nadaljevanja projekta. Po javno dostopnih podatkih skušata Krivec in njegovo podjetje N & A zdaj od Reparoja izterjati slabih 1,7 milijona evrov.
Ali bo Brenčič za opisane poteze odškodninsko odgovarjal, še ni znano, pa čeprav mu Kontarščak očita tudi kršenje insolvenčne zakonodaje, ker da ni pravočasno vložil predloga za stečaj. Ker je celotno premoženje Reparoja zastavljeno ali pa neizterljivo, namreč ni denarja za vložitev tožb. Tako je Kontarščak pozval upnike z banko Hypo na čelu, naj to storijo sami. Za zdaj je tako jasno le, da bo Brenčič ostal brez 88 kvadratnih metrov velikega stanovanja v Malgajevi ulici v Celju, saj ga je prenesel na Preparo in je del stečajne mase.
Za komentar smo se včeraj obrnili tudi na Brenčiča, ki pa je zatrdil zgolj: »Nič ni res. Obrnite se na stečajnega upravitelja.«
