Med ključnimi razlogi za zastoj pri investicijah je po mnenju zbornice ta, da investicijska dokumentacija ni pripravljena na ravni, kot jo zahteva uredba o enotni metodologiji za pripravo te dokumentacije, ter da niso končani postopki vključevanja v prostor in da za za ključne projekte ni sprejetega državnega lokacijskega načrta in gradbenega dovoljenja.
Poleg tega ni pripravljenih programov, kjer bi opredelili interese glede tujih vlaganj in modelov (javno-zasebno partnerstvo, koncesije, partnerstvo), ni podrobne analize učinkov investicijskih projektov na področju infrastrukture, varstva okolja, energetike, energetske sanacije stavb na zaposlovanje, dodane vrednosti, BDP in mednarodne konkurenčnosti, opozarjajo.
Manjka tudi določitev, pri katerih projektih so tuja vlaganja smiselna, meni zbornica in dodaja, da na področju energetike ni sprejet Nacionalni energetski program, ni jasnih prioritet, ciljev in na državni ravni ne konsenza za določene projekte. Hkrati pa se v prostoru pojavljajo ureditve, ki ne sledijo logiki primerne prostorske umestitve, ampak logiki umikanja vsem varstvenim režimom, kot je Natura 2000, navajajo.
Vpliv investicij na gospodarstvo je odvisen tudi od deleža domačih storitev, dobaviteljev opreme in gradbenih izvajalcev.
"Dejstvo je, da je treba zdrava jedra gradbenega sektorja, inženiringov in industrije organizirati in pripraviti za konkurenčen nastop ter pri vsakem načrtovanem projektu razmišljati o optimalnem deležu domačih dobav in storitev," menijo na zbornici.
GZS za ponovno vzpodbudo investicijam predlaga, naj se naredi lista potencialnih projektov po področjih, razdeli projekte glede na pripravljeno dokumentacijo in soglasja, evidentira ovire, ki onemogočajo pridobivanje soglasij, dovoljenj in začetek gradnje, pripravi modele financiranja ter oceni, kakšne koristi bo posamezen projekt imel za gospodarstvo.
Med projekti, ki bi lahko po mnenju zbornice ponovno oživili gospodarsko rast, zbornica navaja gradnjo hidroelektrarn na srednji Savi. Projekt je ocenjen na 900 milijonov evrov, glede na študije bi odprl 13.500 delovnih mest v gradbeništvu, dejavnosti kovinskih izdelkov, poslovnih storitvah, inženirskih storitvah, turizmu. Dodana vrednost projekta v gradbeništvu je ocenjena na 160 milijonov evrov, ocenjuje GZS.
