Načrtovani projekt uvedbe digitalnega evra gre s polno paro naprej. Po pojasnilih Evropske centralne banke (ECB) se način, kako ljudje plačujejo, hitro spreminja, saj spletno nakupovanje narašča, več kot polovica vseh plačil malih vrednosti pa je digitalnih. Digitalni evro bi ponudil nov način plačevanja, tako da bi vsi v evrskem območju lahko uporabljali centralnobančni denar v fizični in digitalni obliki.
Digitalni evro bi dopolnjeval gotovino, tako da bi bil po pojasnilih ECB centralnobančni denar na voljo za plačevanje, s čimer bi evro vstopil v digitalno dobo. Pri digitalnih plačilih bi prinesel številne koristi, kot so enostavnost, zasebnost, zanesljivost in možnost uporabe v celotnem evrskem območju, zato ECB vzporedno z uvedbo digitalnega evra podpira tudi predlog evropske komisije, da se okrepi pravica do plačevanja z gotovino.
Razlog za uvedbo digitalnega evra je, da trenutno ne obstaja evropska možnost digitalnega plačevanja, ki bi zajemala celotno evrsko območje, pri čemer 13 od 21 držav za kartična plačila uporablja mednarodne kartične sheme. Po drugi strani bi bil digitalni evro evropsko elektronsko plačilno sredstvo, ki bi bilo dostopno in bi se sprejemalo v vseh državah evrskega območja. »Digitalni evro bi ljudem olajšal življenje, saj bi ponudil nekaj, kar zdaj še ne obstaja: digitalno plačilno sredstvo, ki se sprejema povsod v evrskem območju in s katerim je mogoče plačevati v trgovinah, na spletu ali med fizičnimi osebami. Tako kot gotovina bi bil digitalni evro enostavno dostopen, za opravljanje ali prejemanje plačil bi bil brezplačen in bi imel status zakonitega plačilnega sredstva,« so pojasnili v ECB. Eden od ključnih ciljev uvedbe digitalnega evra je zmanjšati odvisnost od ameriških plačilnih sistemov Visa, Mastercard in PayPal.
Po nesoglasjih politična podpora
Potem ko se je oktobra 2021 začela proučevalna faza projekta digitalni evro, se je ECB leta 2023 odločila za prehod v naslednjo, pripravljalno fazo. Po uspešno zaključeni pripravljalni fazi se je svet ECB oktobra lani odločil za nadaljevanje projekta, za tehnično fazo, ki je namenjena zagotoviti ustrezne tehnične pripravljenosti na uvedbo digitalnega evra. ECB je letos spomladi sklenila sporazume s tremi evropskimi organi za standardizacijo – ECPC, Nexo Standards in Berlin Group – o uporabi obstoječih odprtih tehničnih standardov, ki bodo dostopni vsem deležnikom v okviru projekta digitalni evro, za obdelavo spletnih plačil z digitalnim evrom. Pomembna prelomnica pri uvajanju digitalnega evra po nekaterih političnih nesoglasjih je bila julijska odločitev evropskega parlamenta. Ta je s 416 glasovi za, 169 proti in 22 vzdržanimi podprl pogajanja s Svetom EU o predlogu uvedbe digitalnega evra.
Potem ko je evropski parlament soglašal s predlogom, so iz ECB sporočili, da je bilo izbranih 36 ponudnikov plačilnih storitev, ki bodo v evrskem območju sodelovali pri pilotnem projektu, ki se bo začel v drugi polovici prihodnjega leta, trajal pa bo eno leto. Poleg izbranih ponudnikov plačilnih storitev bodo v pilotnem testiranju sodelovali tudi trgovci in zaposleni v centralnih bankah.
Izbrani ponudniki bodo lahko sodelovali na dva načina. Tako imenovani distribucijski ponudniki bodo zaposlenim v centralnih bankah evrskega sistema omogočili dostop do storitev beta digitalnega evra, kot so odprtje računa za beta digitalni evro in izvajanje plačil, medtem ko bodo pridobiteljski ponudniki plačilnih storitev sodelovali z izbranimi trgovci in jim omogočili sprejemanje plačil beta digitalnega evra. Ob tem bodo po pojasnilih Banke Slovenije nekateri ponudniki opravljali tako distribucijsko kot pridobiteljsko vlogo. Od slovenskih bank je med njimi Nova Ljubljanska banka (NLB), ki bo pri pilotnem projektu udeležena z Banko Slovenije v obeh vlogah, kar pomeni, da bodo uslužbenci Banke Slovenije digitalni evro testirali v vsakodnevnih situacijah, kot je plačevanje med posamezniki in za nakupe drobnih storitev znotraj centralne banke.
Na morebitno prvo izdajo digitalnega evra naj bi bil sistem pripravljen leta 2029.
