»Gospodinjstva so skupaj s podjetji eden ključnih stebrov gospodarstva. Z varčevanjem, investiranjem, predvsem pa potrošnjo pomembno vplivajo na gospodarsko aktivnost, finančne trge in učinkovitost ekonomskih politik. Zato je razumevanje njihovega finančnega položaja nepogrešljivo za kakovostne ekonomske analize in sprejemanje ustreznih politik,« je pojasnil guverner Banke Slovenije Primož Dolenc ob predstavitvi ankete o financiranju in potrošnji gospodinjstev, ki omogoča vpogled v strukturo premoženja in dolgov gospodinjstev, njihove prihranke, naložbe in finančno odpornost, hkrati pa razkriva razlike med posameznimi skupinami prebivalstva, ki jih agregatni statistični podatki pogosto ne zaznajo. Ob tem je Dolenc poudaril, da premoženje slovenskih gospodinjstev v veliki meri ostaja vezano na nepremičnine, z njimi pa je povezana tudi večina njihovega dolga.

Viceguvernerka Tina Žumer je pojasnila, da raziskava o finančnih sredstvih in porabi gospodinjstev ni le statistična raziskava, temveč je eden ključnih virov podatkov za analize odzivanja varčevanja in potrošnje gospodinjstev, sprememb ključnih obrestnih mer, za preučevanje življenjske neenakosti in ocenjevanje učinkov gospodarskih šokov, analize finančne stabilnosti. »To je pomembno, saj v Sloveniji skoraj 860.000 gospodinjstev razpolaga z več kot sto milijardami evrov finančnega premoženja, kar predstavlja okoli 22 odstotkov vseh finančnih sredstev slovenskega gospodarstva. Njihove odločitve o varčevanju, investiranju, zadolževanju lahko pomembno vplivajo na gospodarstvo, fiskalno in finančno stabilnost,« je dejala Žumrova.

V Sloveniji skoraj 860.000 gospodinjstev razpolaga z več kot sto milijardami evrov finančnega premoženja, kar predstavlja okoli 22 odstotkov vseh finančnih sredstev slovenskega gospodarstva. Njihove odločitve o varčevanju, investiranju, zadolževanju lahko pomembno vplivajo na gospodarstvo, fiskalno in finančno stabilnost.

Tina Žumer, viceguvernerka Banke Slovenije

Po njenih besedah imajo slovenska gospodinjstva relativno visoko neto premoženje, mediana, torej srednja vrednost premoženja, znaša približno 155.000 evrov in je nekoliko nad povprečjem evrskega območja. To pomeni, da če slovenska gospodinjstva razdelimo od najmanj do najbolj premožnega, se gospodinjstvo na sredi lestvice po svojem neto premoženju uvršča nekoliko nad povprečje evrskega premoženja. »Hkrati je Slovenija med državami z nižjo stopnjo premoženjske neenakosti, pri čemer ima deset odstotkov najpremožnejših gospodinjstev 41 odstotkov celotnega premoženja, 50 odstotkov najmanj premožnih gospodinjstev pa 13 odstotkov celotnega premoženja. Kar tri četrtine premoženja slovenskih gospodinjstev predstavljajo nepremičnine, kar je precej več od povprečja evrskega območja,« je pojasnila Žumrova in dodala, da je četrtina nepremičnin podedovanih, skoraj tretjina jih je zgrajenih v lastni režiji, le približno tretjina pa jih je kupljenih na trgu.

Po besedah direktorice oddelka finančne statistike v Banki Sloveniji Irene Drmaž je ena od možnih primerjav ta, da primerjamo 10 odstotkov najbogatejših s 50 odstotki najmanj bogatih gospodinjstev. To razmerje med preučevanimi državami niha od 2,4 na Slovaškem do 7,5 v Nemčiji, medtem ko v Sloveniji znaša 3,1 – kar pomeni, da ima deset odstotkov najpremožnejših gospodinjstev 3,1-krat več premoženja v primerjavi s 50 odstotki najmanj premožnih gospodinjstev.

Le približno četrtina zadolženih

​Zakaj smo v Sloveniji tako enaki? Ker je premoženje vezano pretežno na nepremičnine, kar kaže, da je vlaganje vanje dokaj visoko, je poudarila Drmaževa. Slovenska gospodinjstva imajo kar 73 odstotkov premoženja v nepremičninah, medtem ko povprečje območja evra znaša 66 odstotkov. Največja razlika med Slovenijo ter območjem evra in primerljivimi državami je pri finančnem premoženju – le osem odstotkov vsega premoženja imajo Slovenci v finančnem premoženju, medtem ko ta delež v območju evra znaša 21 odstotkov. »To pomeni, da ko se neto premoženje Slovencev povečuje, se povečuje predvsem zaradi rasti cen nepremičnin,« je dejala Drmaževa.

Od stotih ljudi jih v lastni nepremičnini živi 76, je nadaljevala, v evrskem območju pa 60. Delež lastniških stanovanj je v Sloveniji tako visok, ker je del nepremičnin, ki jih Slovenci kupijo na trgu, v primerjavi z drugimi državami razmeroma nizek. Od osmih odstotkov finančnega premoženja v vsem premoženju ga je 97 odstotkov osredotočenega na depozite, povprečje območja evra je še višje in znaša 99 odstotkov. Ključna razlika je, da imajo Slovenci v delnicah, obveznicah, finančnih instrumentih, pokojninskih skladih manj premoženja, kot znaša povprečje v državah območja evra.

Po pojasnilih Drmaževe imamo Slovenci v povprečju tudi nizek dolg. Le približno četrtina je zadolženih, hipotekarni dolg, ki ni nujno, da izhaja iz nakupov nepremičnin, pa ima dobrih devet odstotkov gospodinjstev. Za plačilo dolgov povprečno slovensko gospodinjstvo nameni manj kot deset odstotkov svojega dohodka. Od leta 2010 do leta 2023 se povečuje delež gospodinjstev, katerih redni dohodki so višji od njihovih rednih izdatkov, kljub temu pa jih 52 odstotkov vse, kar zasluži, porabi. Od 42,5 odstotka gospodinjstev, ki varčujejo, v največji meri varčujejo za nepredvidene dogodke, za zlato rezervo, sledi varčevanje za starost, na tretjem mestu pa je varčevanje za počitnice. »Tistih 5,8 odstotka, ki jim prejeta sredstva ne zadostujejo za redne izdatke, razliko pokriva iz lastnih prihrankov, nato se obrnejo po pomoč k sorodnikom, čemur sledi odhod v banko po posojilo. Preden se za to odločijo, raje ne plačajo položnic,« je dodala Drmaževa.

Zadnjo raziskavo o finančnem položaju slovenskih gospodinjstev so v Banki Slovenije ravnokar končali, vendar bodo rezultati na voljo leta 2028. Tokrat so predstavljeni rezultati ankete iz leta 2023. Raziskava, ki je skupni projekt nacionalnih centralnih bank in Evropske centralne banke (ECB), omogoča primerljiv pogled finančnega položaja gospodinjstev 22 držav EU, pri čemer je bilo v Sloveniji anketiranih 1987 gospodinjstev.

Priporočamo