Državni zbor je ustavno spremembo o pravici do uporabe gotovine sprejel novembra lani in jo razglasil decembra. Zakon naj bi določil, kako dostopna mora biti gotovina in kdaj jo ponudnik lahko zavrne. Predlog dopušča izjeme tudi pri elektronskem plačevanju. Ponudniki bi imeli za njegovo uvedbo leto dni od uveljavitve zakona, večina določb pa bi se začela uporabljati po treh mesecih.
Kje bi lahko dvignili gotovino
Konec leta 2025 je imelo 91 odstotkov prebivalcev dostop do gotovine v razdalji največ pet kilometrov po cesti. Predlog želi ta delež povečati na najmanj 95 odstotkov. Razdaljo bi merili od središč naselij. V mrežo bi poleg bankomatov štele tudi bančne in poštne poslovalnice, ki izpolnjujejo predpisane pogoje.
Slovenija je imela konec lanskega leta 1304 bankomate, 541 manj kot leta 2011. Predlog določa najmanj 60 bankomatov na 100.000 prebivalcev, lani pa jih je bilo na ravni države dobrih 61. Za prebivalce krajev s slabšim dostopom do gotovine bo zato pomembno predvsem, kje bodo bankomati postavljeni.
Naselja z več kot 3000 prebivalci bi morala imeti bančno ali poštno poslovalnico največ pet kilometrov po cesti od središča naselja. Na ravni države je predvidenih najmanj 38 takih poslovalnic na 100.000 prebivalcev. Če bi se delež gotovinskih plačil zmanjšal, bi Banka Slovenije ta prag lahko znižala na 30. Kjer banke same ne bi zagotovile ustreznega dostopa do gotovine, bi Banka Slovenije lahko eni od njih naložila, naj vzpostavi gotovinsko točko.
Kaj bi bilo pri banki brezplačno
Upokojenci in ranljive skupine bi imeli še najmanj deset brezplačnih plačil na mesec. Mednje bi štela nakazila za položnice, trajni nalogi in samodejne obremenitve računa. Julijski osnutek je predvideval tudi najmanj pet brezplačnih dvigov na mesec na bankomatih drugih bank. Iz sporočila po seji vlade ni razvidno, ali je ta določba ostala v predlogu.
V Združenju bank Slovenije opozarjajo, da bi banke zaradi brezplačnega paketa lahko podražile druge storitve. Zveza potrošnikov Slovenije predlog podpira in se zavzema, da bi paket dobili tudi najranljivejši brez rednih prejemkov. Evropska centralna banka je ob presoji julijskega osnutka podprla boljši dostop do gotovine in možnost elektronskega plačevanja. Predlagala je tudi razmislek o tem, da bi k stroškom gotovinske mreže prispevale banke, ki poslujejo izključno na daljavo.
Julija je finančno ministrstvo ocenilo, da bi država zaradi brezplačnega bančnega paketa od NLB prejela približno 12 milijonov evrov manj dividend na leto. Država ima v lasti četrtino NLB, zato bi po izračunu ekonomista Aljoše Valentinčiča vsi delničarji banke skupaj prejeli okoli 48 milijonov evrov manj dividend. Valentinčič je predpostavil, da bi NLB izplačala ves dobiček, in ta znesek uporabil kot oceno zmanjšanja dobička banke. Ker ima NLB približno tretjino trga, je ocenil, da bi se dobiček vseh bank skupaj lahko zmanjšal za približno 145 milijonov evrov na leto. V novembrskem gradivu ministrstvo ocenjuje, da predlog ne bo imel večjega vpliva na javne finance. Kako je pri tem upoštevalo julijsko oceno o nižjih dividendah, ne pojasni.