Istra je bila klasična destinacija množičnega turizma, turistični servis pa je bil pod nivojem. Vinski turizem je bil prvi naš turistični produkt, s katerim smo goste začeli vabiti stran od morja, v notranjost. Prepričevali smo vinarje, da začnejo vino polniti v steklenice, na steklenice nalepijo etikete in da začnejo pridelovati boljša vina. Drugi del je bil kolesarski turizem, v sklopu katerega smo počasi začeli obnavljati ceste, nato pa še kulinarika v povezavi z vinom. Povabili smo arhitekte iz Istre, da nam v obliki idejnih rešitev za vse propadajoče objekte pomagajo pri revitalizaciji notranjosti, in na tak način smo v dveh letih naredili 450 projektov.
Od kod pa denar?Z bankami, ki so takrat prihajale na hrvaški trg, smo se dogovorili, da za vse te nove projekte omogočijo ugodnejša posojila. Čez noč smo za sofinanciranje novih objektov obrestno mero znižali s 13 na 7 odstotkov. S tem da je del denarja za obresti prispevala tudi Turistična skupnost Istra. V zadnjih desetih letih smo zgradili 100 majhnih družinskih hotelov, na kar smo še posebno ponosni. Več kot polovica jih je v notranjosti Istre.
Je bilo težko prepričati gostince, vinarje, hotelirje, da so sprejeli nova pravila igre?Seveda. Razlagali smo jim, kaj bi bilo treba narediti. Ampak kako prepričati ljudi, ki so tam živeli že 60 let in stvari delali vsak po svoje? Nikakor. Zato smo prepričevali njihove otroke. Pomagali smo vinarjem, gostilničarjem, oljkarjem, kmetom s posojili in promocijo. Ko so ugotovili, da imajo več gostov, so nam začeli verjeti. Tudi učili smo jih. Začeli smo organizirati tečaje za sommelierje za vino, oljčno olje, da bi spremenili način razmišljanja o kulinariki in vinu.
Zdaj imate posebne sommelierje za vino, oljčno olje, pršut, tartufe.Pomembno je, da vsak, ki gostu ponudi naše paradne izdelke, o njih tudi veliko ve. Zanimivo je bilo gledati ljudi, ki so se prej 20, 30 let ukvarjali s tartufi, kako sedijo v prvi klopi in poslušajo predavanja kot majhni pionirji. Velika razlika je, ali tartufe samo nabiraš in prodajaš ali pa tudi veš, kakšna je njihova kemijska sestava, kakšne so njihove organoleptične lastnosti. Vse te tečaje, tako za vino kot za olje, smo organizirali v sodelovanju z referenčnimi svetovnimi strokovnjaki, in to je bila ena od zelo pomembnih etap v razvoju istrske gastronomije. Trenutno imamo v Istri 700 sommelierjev za oljčno olje in vino ter 200 sommelierjev za pršut.
Pred tremi leti se je Istra znašla tudi v Michelinovem vodniku. Se to pozna pri turističnem obisku?Seveda. Michelin je pomenil konec obdobja začetne stopnje razvoja kulinarike v Istri. V Slovenji in Avstriji je ta informacija še posebno močno odmevala. Dobili smo potrditev, da smo v preteklosti delali dobro.
Po drugi strani se zdi, da je pri kulinariki že prišlo do pretiravanja. Praktično vsaka konoba ima na meniju meso boškarina, istrski pršut, istrski sir in bele tartufe. A boškarinov ni videti nikjer, istrskega pršuta in sira se pridela malo.Ko smo leta 2003 začeli uvajati boškarine v kulinariko, je bilo teh v Istri 25. Danes jih je že 1600. Z distribucijo mesa se ukvarja samo eno podjetje v Istri, ki lahko dobavi meso posamezni gostilni samo v primeru, ko kuhar opravi tečaj za pripravo mesa, in šele na tej podlagi lahko posamezna gostilna naroča meso. Tako da je malo možnosti, da meso boškarina v posamezni gostilni ni pravi boškarin.
Velikokrat vas je opaziti tudi v slovenskem delu Istre. Kako gledate na razvoj turizma pri nas?V slovenskem delu poznam vsaj dvajset izredno dobrih restavracij in gostiln, vsaj 40 izvrstnih vinarjev, vsaj pet vrhunskih pridelovalcev oljčnega olja. Morda manjka več poudarka na teh produktih v turističnem smislu. Problem je tudi, da v Sloveniji ni regij. Kot regija bi lahko bistveno bolje nastopali na trgih in iskali strateške partnerje. Majhne občine, kot so Izola, Piran, Koper in Ankaran, bi morale na turističnem trgu nastopati skupaj pod eno blagovno znamko.
Mislite, da bo kdaj prišlo do tega, da se bo Istra kot regija, ki obsega del Hrvaške, Slovenije in Italije, kdaj tržila skupaj?Zaščita ekstra deviškega oljčnega olja iz Istre in istrskega pršuta je že skupna. Skupen je tudi projekt Parenzana, ki smo ga podpisali leta 2003 v Kopru in naredili pohodno in kolesarsko pot Parenzana od Trsta do Poreča. Mi smo odprti za sodelovanje.
Kaj pa teran, tukaj nismo prišli skupaj?To je žalostna zgodba, ki je naredila veliko več škode kot koristi obojim. Istra je na globalnem trgu vin tako majhna, da si bo še morala izboriti svoje mesto med najboljšimi.
Koliko pomenijo slovenski gostje v Istri zdaj, ko morje ni več v prvem planu?Ko je Istra napredovala v smislu višje ravni turizma in s poudarkom na vinsko-kulinarični ponudbi, so začeli prihajati gostje, ki jih k nam prej ni bilo. Predvsem nove generacije, ki z Jugoslavijo in sindikalnim turizmom nimajo zveze. Slovenski gostje so še vedno pomembni, predvsem v segmentu vikend turizma in obiska vinskih in oljčnih kleti ter seveda kulinarike.
V Istri ste začeli tudi projekte strateških partnerstev z velikimi korporacijami, kot so Mastercard, BMW, tudi z nogometnim klubom Bayern München. Za kakšen način sodelovanja gre?Bayern München, BMW in tovarna koles Cube so naši najpomembnejši strateški partnerji. Vsi prihajajo iz Bavarske, ki je za nas eden ključnih ciljnih trgov. Tu so še Bosch, Hering Berlin, ki velja za najboljši porcelan na svetu, Mastercard in Turkish Airlines. Pri FC Bayernu gre za največji marketinški projekt na območju nekdanje Jugoslavije in tudi širše. Organiziramo letno delavnico za vse lastnike, strateške partnerje in sponzorje v Istri, kar pomeni, da bomo v Istro pripeljali 120 ključnih partnerjev Bayerna, kot so Audi, zavarovalnica Allianz, Adidas, Siemens, Qatar Airways… En dan bodo delali, dva dni pa jih bomo vozili naokrog, kar je za nas ključnega pomena. Predstavljali se bomo prek vseh njihovih promocijskih kanalov, organizirali bomo še nogometno tekmo legend Bayerna in Hrvaške, vidni bomo tudi na nekaj tekmah v Allianz Areni. Druga moška ekipa, prva ženska in vse mladinske selekcije pa bodo hodile tudi na priprave v Istro.
Bodo fuži in tartufi kdaj namesto klobas in piva tudi na stadionu v Münchnu?Gotovo bomo naše izdelke in pridelke iz Istre poskušali pripeljati tudi v Allianz Areno.
Kakšen je vaš letni proračun za promocijske aktivnosti?5,5 milijona evrov.
Ogromno sodelujete tudi s turističnimi kulinaričnimi blogerji, fotografi, instagram vplivneži… Kako pomemben kanal so ti mediji?Ogromen. Ampak tukaj govorimo samo o takšnih vplivnežih, ki imajo na svojih družbenih profilih več kot milijon prijateljev. Tisti, ki jih imajo 40.000 ali 50.000, nas ne zanimajo.
Včasih smo lahko opazovali mesta na prospektih. Zdaj se objektivom nastavljajo pomanjkljivo oblečene starlete v jacuzzijih najboljših hotelov, v ozadju pa je veduta Rovinja. Je to novo trženje turizma?Seveda. S tem smo začeli leta 2014 in do danes ugotovili, da je medijski učinek projekta 20 milijonov evrov. Za trženje Istre v Nemčiji, ZDA, Avstriji, Angliji in Italiji zapravimo 300.000 evrov na leto, medijski izkupiček naših aktivnosti pa je 15 milijonov.
Istro obišče skoraj 4 milijone in pol turistov na leto. Kje je meja razvoja turizma v Istri? Da se ne bi zgodile Benetke, Barcelona ali Dubrovnik.Te številke so se zgodile zaradi enormnega povpraševanja po zasebnih sobah in to področje bomo vsekakor uredili. Absolutno bomo poskrbeli za to, da se to pri nas ne bo zgodilo.
Ampak vseeno je v poletni sezoni v Istri tudi po 300.000 turistov na dan, prebivalcev pa je 207.000.To se zgodi samo v ključnih 14 dneh poletne sezone. Naša strategija ni še naprej povečevati zmogljivosti, ampak dvigovati raven storitev. Do leta 2025 želimo doseči, da bo povprečen gost namesto 67 evrov na dan zapravil 110 evrov na dan. V Istri vložimo v turizem 250 milijonov evrov na leto in še dodatnih 100 milijonov v javno infrastrukturo.
Po drugi strani pa kronično primanjkuje kadrov. Ni natakarjev, sobaric… Kako boste reševali ta problem?Da bo prišlo do težav s kadri, smo začeli opažati pred tremi leti, ko so se mladi iz notranjosti Hrvaške, ki so prej hodili delat v Istro, začeli odseljevati v druge države EU. Če ne bo šlo drugače, bodo k nam začeli prihajati delavci iz Ukrajine, morda tudi iz Vietnama in Filipinov.
Torej bodo turistom tartufe, oljčno olje in vino stregli Ukrajinci in Azijci?Trenutno imamo še dovolj svojih ljudi, ki smo jih izšolali. Če jih ne bo, bomo pa izšolali nove. Saj tudi ljudje, ki so prišli k nam iz Slavonije, niso imeli pojma o vinu, olju, pršutu ali tartufih.
Kaj pa spor s Slovenijo zaradi arbitraže?Upam, da se ne bo zgodilo nič hujšega in da se bo Hrvaška čim prej pridružila območju schengna.
