Število kupoprodajnih pogodb je doseglo 61.343, kar je 0,2 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Vrednost trga stanovanj se je v primerjavi z lanskim prvim polletjem povečala za 11,4 odstotka, vrednost trga poslovnih prostorov za 30 odstotkov, garažnih prostorov pa za 16,8 odstotka, so pokazali novi podatki srbskega državnega geodetskega zavoda (RGK).
Stanovanja so predstavljala 61 odstotkov skupne vrednosti prometa z nepremičninami, kupci pa so zanje odšteli 2,5 milijarde evrov. Beograd je predstavljal 55 odstotkov skupne vrednosti prometa s stanovanji.
Za hiše so kupci v Srbiji v prvih šestih mesecih skupno namenili 328 milijonov evrov oziroma osem odstotkov skupne vrednosti, za stavbna zemljišča 282,8 milijona evrov oziroma sedem odstotkov, za poslovne prostore 212,9 milijona evrov oziroma pet odstotkov, za kmetijska zemljišča pa 125,6 milijona evrov oziroma tri odstotke.
Najdražje stanovanje je bilo prodano v beograjski občini Stari grad za 2,6 milijona evrov. V tej občini je bila dosežena tudi najvišja cena kvadratnega metra, ki je znašala 12.000 evrov.
Najdražjo hišo so prodali v beograjski občini Savski venac za 2,1 milijona evrov, najdražje garažno mesto pa v občini Stari grad za 77.000 evrov.
Kupci so s posojilom financirali 14 odstotkov nepremičninskih poslov, kar je odstotno točko več kot v enakem obdobju lani. Pri stanovanjih je bilo s posojilom financiranih 33 odstotkov pogodb, kar je tri odstotne točke več.