Lani je med drugim večkrat predaval v okviru MBA-programa Urban Transitions na Da Vincijevi univerzi v Parizu, namenjenega preobrazbi in prihodnjemu razvoju mest. Deluje med Ljubljano in tujino, njegovi projekti pa segajo od Slovenije do različnih držav Evrope in Azije.
Arhitektura močno vpliva na to, kako se počutimo in živimo, a zadnja leta se zdi, da se pogovor vse hitreje prevesi od estetike in funkcionalnosti k enemu samemu vprašanju – ceni. Ali sami opazite, da se je odnos naročnikov do arhitekture v zadnjem obdobju spremenil?V zadnjih letih je cena postala eno ključnih projektantskih vprašanj. To ni nujno slabo. Omejen proračun lahko arhitekta prisili, da natančneje razmisli, kaj objekt zares potrebuje in kje vloženi denar ustvarja največjo vrednost. Poklicno sem osredotočen prav na iskanje razmerja med ceno, estetiko in funkcionalnostjo. S tem sem ustvaril svoj mednarodni profil, iz katerega izhajam pri delu za tuje naročnike, predvsem razvojne banke, različne institucije in ministrstva. Delal sem v okoli 25 državah, zato lahko te izkušnje primerjam tudi s slovenskim trgom.
V arhitekturi lahko na eno vprašanje najdemo tisoč pravilnih odgovorov, tudi ko gre za ceno. Potencialov za optimizacijo je ogromno.