Odlok o Regijskem parku Snežnik temelji na ohranjanju narave in spodbujanju trajnostnega gospodarjenja ob usmerjanju turizma, prostočasnih dejavnosti, prometa in infrastrukture. Ob upoštevanju že veljavne zakonodaje so zato posamezni predlagani varstveni režimi ter varstvene in razvojne usmeritve prilagojeni glede na dejanske potrebe v prostoru, so pojasnili.

Snežnik, vrčica, cvetica modre barve, je bila pred dvema stoletjema odkrita prav na Snežniku

Foto: Občina Ilirska Bistrica

"Park je plod skupnih moči številnih deležnikov. Da bo to park po meri lokalne skupnosti, smo dokazali že v procesu ustanavljanja, v katerem smo odprto sodelovali s prebivalci, kmeti, lastniki zemljišč in strokovnjaki," je ob sprejetju odloka dejal ilirskobistriški župan Gregor Kovačič.

Pašnik, ograja

Foto: Občina Ilirska Bistrica

Regijski park Snežnik se razprostira na skoraj 22.000 hektarov velikem območju, kar je nekaj manj kot polovica območja celotne občine in dober odstotek ozemlja Slovenije. Pretežno je to neposeljeni del ilirskobistriške občine.

Ideja že iz leta 1907

Pobude za ustanovitev zavarovanega območja Snežnika segajo v čas pobud za zavarovanje današnjega Triglavskega narodnega parka. Priporočilo Albina Belarja, objavljeno 1907, namreč govori o tem, da naj se ustanovijo naravovarstvena območja, med katerimi je poleg Doline Triglavskih jezer omenjen tudi Snežnik.

Pripravljavci odloka o Regijskem parku Snežnik so že v izhodišču iz načrtovanega parka izločili vsa naselja in pas ob naseljih za njihovo morebitno širitev. V postopku posvetovanj z lokalnimi skupnostmi pa so prisluhnili tudi željam, da bi bila zunaj parka najkakovostnejša kmetijska zemljišča, pomembna za pridelavo hrane in kmetovanje v okolici naselij.

Snežnik pozimi

Foto: Občina Ilirska Bistrica

Površino načrtovanega parka so z izločitvijo teh zemljišč zmanjšali za 852 hektarjev. Pripravljavci odloka pri obravnavi predlogov za izločitev zemljišč niso ugodili le predlogom, ki niso prestali strokovne presoje, so pojasnili na občini.

V postopku priprave odloka so prilagodili tudi varstvene režime. Odlok ne posega v gospodarjenje z gozdovi, na področju kmetijstva pa je edini nov režim ta, da bo moral uporabnik zemljišča odstraniti ograjo najpozneje pet let po opustitvi namena ograjevanja, kot je na primer paša živine.

Snežnik, pašnik, govedo

Foto: Občina Ilirska Bistrica

V začetni fazi bo park upravljala Občina Ilirska Bistrica, prvi naslednji koraki po sprejetju odloka pa bodo priprava načrta upravljanja parka in postopno urejanje parkovne infrastrukture za usmerjanje obiskovalcev. Vse to bo potekalo v sodelovanju z lastniki zemljišč oz. prebivalci in uporabniki.

Priporočamo