Stekla so dela za dokončanje prizidka pri vogalu Vojkove in Linhartove ceste in prenovo dela prostorov Gimnazije Bežigrad. Po štiri milijone evrov vredni pogodbi, sklenjeni konec lanskega leta z družbo Makro 5 gradnje, naj bi dela zaključili konec avgusta letos, torej tik pred začetkom pouka v šolskem letu 2022/23, ko bodo zahvaljujoč novemu prizidku lahko povečali vpis na mednarodni šoli. Prizidek je delno zasnovan kot nadomestna gradnja obstoječe plesne dvorane in deluje kot povezovalni člen med prizidkom iz osemdesetih let prejšnjega stoletja in novejšo telovadnico.

Dvorana za gledališče,
ples in zabavo

»Kletni prostori se bodo glede na sedanje stanje nekoliko poglobili, tako da bodo na koti tlaka nove telovadnice. V njih bo plesna dvorana kot nadomestilo za porušeno dvorano na istem mestu. Visoko pritličje bo namenjeno učilnicam in pomožnim prostorom. Prvo in drugo nadstropje bosta namenjena učilnicam in kabinetu, tretje oziroma zadnje nadstropje pa dvorani, ki bo namenjena gledališkim in glasbenim predstavam dijakov in umetniško-družabnemu življenju cele gimnazije,« je navedeno v razpisni dokumentaciji.

Dela so bila sprva ocenjena na nekaj manj kot tri milijone evrov, pri čemer je bilo predvideno, da bo država prispevala približno 2,3 milijona evrov, šola pa še 600 tisočakov. »Odločili smo se za javno naročilo, ki zajema storitve projektiranja do projekta za izvedbo in gradbeno-obrtniška ter instalacijska dela. Izvajalec bo tako pridobil tudi gradbeno dovoljenje,« nam je pred časom pojasnil direktor Gimnazije Bežigrad Ciril Dominko in dodal, »če bi šlo za večjo rekonstrukcijo šole, bi zanjo rešitve gotovo iskali tudi z arhitekturnim natečajem.«

Temeljita prenova Gimnazije Bežigrad je bila sicer načrtovana že dalj časa, saj spada med šole, ki potresno niso varne. Že pred drugo svetovno vojno jo je zasnoval arhitekt Emil Navinšek, ki je nato po bežigrajski izkušnji do sredine 70. let 20. stoletja v Sloveniji projektiral devetintrideset brezkoridornih šolskih stavb, od tega štirinajst v Ljubljani. Večinoma gre za osnovne šole, ki jih je ljubljanska občina že energetsko prenovila in ob tem tudi ustrezno utrdila, medtem ko se država, ki je ustanoviteljica srednjih šol, s tem problemom očitno sooča precej bolj ležerno. »Naša gimnazija spada med šole, ki so potresno ogrožene, to vemo. Nimamo pa podatkov, kaj so pokazale zadnje raziskave potresne varnosti šol, ki so jih na ministrstvu naročili pri zavodu za gradbeništvo. O tem še pričakujemo informacije. Je pa dejstvo, da je naša šola potrebna tako potresne utrditve kakor celovite energetske sanacije,« nam je še povedal Dominko.

V prenovo tudi Gimnazija Šentvid

Ena od ljubljanskih gimnazij, ki prav tako deluje v potresno nevarnih in zastarelih prostorih, je tudi Gimnazija Šentvid. Za ureditev kompleksa gimnazije in osnovne šole Šentvid, ki vključuje novo stavbo gimnazije, novo telovadnico osnovne šole, obstoječo stavbno lamelo osnovne šole, obstoječo športno dvorano gimnazije ter pripadajoče zunanje javne in športne površine, je šolsko ministrstvo že konec leta 2020 razpisalo arhitekturni natečaj, na katerem je zmagala ekipa arhitektov, ki jo sestavljajo Primož Hočevar, Tine Brinc, Lea Ograjšek, Matic Jontez in Damjan Kmetič. Vlada je maja lani projekt prenove kompleksa gimnazije uvrstila v načrt razvojnih programov za obdobje 2022–2025, v katerem je vrednost celotne investicije ocenjena na nekaj manj kot 15 milijonov evrov z davkom. Naložbo bosta financirala ministrstvo za izobraževanje in ljubljanska občina, ki bo prevzela stroške gradnje nove telovadnice osnovne šole.

Štirje od petih obstoječih objektov naj bi bili po načrtih v celoti porušeni in na novo zgrajeni. Deli gimnazije bodo po novem povsem ločeni od osnovne šole, zgrajeni pa bodo tudi zunanji prostori, športne površine in podzemna parkirna mesta. V načrtu razvojnih programov je predvideno, da bo v letošnjem letu dokončana projektna dokumentacija, prihodnje leto pa naj bi stekla gradbena dela, ki se bodo po predvidevanjih zaključila leta 2027.