Dolina Drage je eden najbolj prepoznavnih naravnih biserov občine Ig. Območje dvanajstih umetnih ribnikov, ki so jih začeli urejati že v 18. stoletju, je skozi stoletja postalo pomembno zatočišče številnih živalskih in rastlinskih vrst. Kako izjemna je njegova biotska raznovrstnost, je pokazal popis Bioblitz leta 2017, ko so strokovnjaki v zgolj 24 urah evidentirali kar 1588 vrst rastlin, živali in gliv. Med njimi je bilo 206 vrst z rdečega seznama ogroženih vrst in 144 zavarovanih vrst.
Toda ribniki, ki jih obiskovalci poznajo predvsem kot slikovito izletniško območje, se že dalj časa spopadajo s posledicami staranja vodne infrastrukture. Nasipi so ponekod v precej slabem stanju, dotrajani so tudi objekti, ki omogočajo uravnavanje vodne gladine in praznjenje ribnikov. Težavo predstavljajo tudi strme brežine, ki vodnim živalim ne zagotavljajo dovolj primernih zatočišč.
Prav zato so v okviru projekta ŽivoLjuB v teh dneh začeli prve gradbene posege, s katerimi želijo zagotoviti dolgoročno stabilnost ribnikov in izboljšati razmere za življenje v njih.
Dotrajane nasipe bodo utrdili, brežine pa položneje oblikovali
Obnova bo obsežna in tehnično zahtevna, saj ne gre zgolj za popravilo dotrajanih nasipov, temveč za celovito izboljšanje vodnega režima in življenjskih razmer. Posamezne ribnike bodo morali najprej izprazniti, nato bodo sanirali nasipe, uredili varnostne prelive in zamenjali dotrajane izpustne objekte, ki omogočajo nadzorovano praznjenje ribnikov.
Pomembna sprememba bo tudi preoblikovanje brežin. Te so na vodni strani nasipov zdaj marsikje prestrme, zato živali ob njih težko najdejo primerna skrivališča. Po obnovi bodo položnejše, kar bo omogočilo razvoj obvodnega rastlinja in nastanek novih življenjskih prostorov za dvoživke ter druge vodne organizme.
Kot so pojasnili ob predstavitvi projekta, namen posegov ni bistveno spreminjati podobo ribnikov, temveč ohraniti njihovo značilno vodno površino in hkrati izboljšati varnost ter ekološko stanje. Prenovljeni ribniki bodo tako na pogled ostali podobni sedanjim, vendar bodo njihovi nasipi stabilnejši, vodni objekti pa zanesljivejši. V dolini Drage je skupno dvanajst ribnikov, projektna dokumentacija in gradbena dovoljenja pa so že pripravljeni za obnovo desetih. Koliko jih bo dejansko mogoče sanirati do leta 2029, bo odvisno predvsem od razpoložljivih finančnih sredstev.
Dela bodo potekala postopoma, največ na dveh ribnikih hkrati, da bi čim bolj omejili vpliv na občutljivo naravno okolje. Med izvajanjem posameznih faz bo dostop obiskovalcev do nekaterih delov območja začasno omejen.
Obnova ni pomembna le za ribnike, temveč za celoten ekosistem
V dolini Drage namreč ne gre zgolj za ohranjanje vodnih površin, temveč za varovanje življenjskega prostora številnih ogroženih vrst. Med njimi so veliki pupek, hribski urh in močvirska sklednica, pomemben del naravovarstvenih prizadevanj pa je namenjen tudi navadnemu koščaku, ki živi v potoku Draščica. Stabilnejši vodni režim, urejene brežine in primernejša obvodna vegetacija bodo prispevali k boljšim razmeram za njihovo dolgoročno ohranitev.
Obnova ribnikov je del širšega projekta ŽivoLjuB, ki nadaljuje prizadevanja za ohranjanje biotske raznovrstnosti Ljubljanskega barja. V njegovem okviru so že odkupili 109 hektarov zemljišč, večinoma travnikov, na katerih bodo izvajali naravovarstvene ukrepe. Skupaj s površinami iz predhodnega projekta PoLJUBA bo v projektne aktivnosti vključenih skoraj 300 hektarov zemljišč.
Med predvidenimi ukrepi so tudi obnova travnikov, izboljšanje vodnih razmer na izbranih območjih, odstranjevanje invazivnih rastlinskih vrst ter ohranjanje življenjskih prostorov ogroženih ptic in metuljev. Če bodo zagotovljena potrebna sredstva, bo tako dolina Drage v prihodnjih treh letih doživela eno najobsežnejših obnov svoje vodne infrastrukture. Njen cilj pa ni ustvariti drugačno podobo ribnikov, temveč ohraniti tisto, zaradi česar so dragoceni: preplet vode, rastlinstva in živalskega sveta, ki se je na tem območju razvijal skozi stoletja.