Ljubljansko barje ni le slikovita pokrajina mokrotnih travnikov, jarkov in ribnikov, temveč izjemen naravni mozaik, v katerem sobivajo številne redke in ogrožene rastlinske ter živalske vrste. Da bi jim zagotovili boljše možnosti za preživetje, so partnerji združili moči v štiriletnem kohezijskem projektu ŽivoLjuB, s katerim bodo naravovarstvene ukrepe izvedli na skoraj 294 hektarjih površin. Projekt je vreden 8,84 milijona evrov, financiran pa je z evropskimi in državnimi sredstvi.
»Ljubljansko barje je izjemen preplet življenjskih okolij, vendar so se številni njegovi habitati v zadnjih desetletjih skrčili ali poslabšali. S projektom ŽivoLjuB prehajamo od načrtov k ukrepom na terenu – od obnove mokrotnih travnikov do vodnih habitatov,« je na novinarski konferenci poudaril Janez Kastelic, direktor Javnega zavoda Krajinski park Ljubljansko barje.
Kot je pojasnil, imajo pri ohranjanju narave pomembno vlogo evropsko sofinancirani projekti, ki omogočajo zahtevnejše in dolgoročnejše posege. »Velik delež upravljanja oziroma ohranjanja habitatov in živalskih vrst izvajamo prav s projekti. Največji med njimi je ŽivoLjuB,« je dejal Kastelic in kot eno najpomembnejših naložb izpostavil obnovo vodnih habitatov v dolini Drage, kjer so se dela že začela.
Od gnezdilnic za ptice do varnih prehodov za vidre
Projekt prinaša vrsto zanimivih in zelo konkretnih ukrepov. Za velikega skovika, majhno sovo selivko, ki ji na Barju primanjkuje naravnih dupel, so že namestili 55 gnezdilnic, v osmih pa je bila gnezditev uspešna. Repaljščicam bodo pomagali s trimetrskimi nepokošenimi pasovi in posebnimi tankimi lesenimi prežami, s katerih bodo lažje lovile žuželke. Na osmih travnikih so jih že postavili. Za pribe bodo gnezda pred plenilci varovali s posebnimi železnimi košarami in električnimi ograjami, vidram pa bodo pod tremi mostovi uredili suhe prehode, da jim pri prečkanju cest ne bo treba tvegati življenja.
Posebna pozornost bo namenjena tudi barjanskemu okarčku, enemu najbolj ogroženih dnevnih metuljev v Evropi. V gojilnici na Škofljici so v prvem letu projekta vzgojili in v naravo izpustili že 436 osebkov. Z doseljevanjem bodo krepili dve obstoječi populaciji, hkrati pa obnavljali travnike z rastlinami, ki jih metulji potrebujejo za preživetje. »Travniške ptice so dober kazalnik stanja krajine. Že nekaj tednov razlike v času košnje, nepokošeni pasovi in dovolj mirna gnezdišča lahko bistveno povečajo možnosti za uspešno gnezdenje,« je opozoril Tilen Basle, direktor Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS).
Podatki so skrb vzbujajoči. Od leta 1980 se je številnost ptic kmetijske krajine v Evropi zmanjšala za več kot 40 odstotkov, pri travniških vrstah pa je upad še izrazitejši. Zato bodo pomemben del projekta namenili obnovi travnikov, prilagojeni košnji, odstranjevanju invazivnih rastlin in izboljšanju razmer za gnezdenje.
Deset ribnikov v dolini Drage čaka temeljita obnova
Eden največjih in najzahtevnejših posegov poteka v Naravnem rezervatu Ribniki v dolini Drage pri Igu. Kako izjemno bogat je ta prostor, kaže podatek, da so leta 2017 v zgolj 24 urah tam zabeležili kar 1588 vrst živih organizmov. Postopoma bodo obnovili deset od dvanajstih umetnih ribnikov na skupno 15,9 hektarja vodnih površin. Sanirali bodo nasipe in vodne objekte, uredili lovilne jame za odstranjevanje tujerodnih rib, ki ogrožajo vodno rastlinje in dvoživke, ter jezove zaščitili pred poškodbami, ki jih povzročajo bobri. V prvi fazi bodo obnovili Veliki ribnik s plitvino, Lovsko mlako in ribnik Špilgut. Za hribskega urha bodo na območju Drage in Iškega morosta uredili tudi 20 manjših vodnih teles, namenjenih razmnoževanju.
»Obnova ribnikov je zagotovo ogromen in zahteven projekt, ki presega finančne sposobnosti občine, kot je naša. Zato smo zelo veseli, da bo do obnove končno prišlo v okviru tega projekta,« je poudarila Maja Zupančič, predstavnica Občine Ig, kjer kar 80 odstotkov površine leži znotraj omrežja Natura 2000.
Projekt pa ne bo namenjen le rastlinam in živalim, temveč tudi obiskovalcem. V Naravnem rezervatu Iški morost bodo obnovili Koščevo učno pot, Pot med jelšami pa podaljšali za tri kilometre, vse do Vodovodnega mostu čez Ljubljanico. Pri projektu sodelujejo Javni zavod Krajinski park Ljubljansko barje, DOPPS in Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije. Njena direktorica mag. Lilijana Madjar je poudarila, da projekt omogoča izvedbo ukrepov, ki bi jih posamezne občine težko financirale same. »To je prostor, kamor se lahko umaknemo, kjer se lahko učimo in ki nam pravzaprav dviguje kakovost življenja,« je dejala.