Konservatorski načrt za Plečnikov stadion je pokazal, da bi celovita obnova v njegovi izvirni obliki skupaj s krajinskoarhitekturno ureditvijo stala okoli 2,5 milijona. Dobro je ohranjenega 53 odstotkov spomenika.
Ministrstvo za kulturo, ki ga vodi Asta Vrečko, je lani naročilo izdelavo novelacije konservatorskega načrta za Plečnikov stadion, saj je bil prvotni načrt izdelan že leta 2010. Novelacijo je pripravil restavratorski center Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS), ki je v elaboratu podal tudi usmeritve za njegovo prenovo. Dokument razkriva, da bi brez davka na dodano vrednost obnova stadiona v njegovi prvotni arhitekturni zasnovi stala nekaj manj kot 2,1 milijona evrov, pri čemer stroški elementov, ki bi nadomestili manjkajoče oziroma uničene, znašajo 273.500 evrov. Najdražja bi bila prenova obodne ograje, ki meri kar 630 metrov.
Restavratorski center je opozoril, da pri oceni niso zajeti denimo stroški, ki bi nastali zaradi pridobivanja dovoljenj za uporabo javnih površin oziroma zaporo ceste, ali stroški vzpostavitve gradbišča. Prav tako so poudarili, da lahko pri prenovi določenih elementov, ki obsegajo veliko količino, kot je denimo površina opečnatega obodnega zidu ali tribun, že manjša sprememba sanacijskih posegov znatno spremeni končni znesek. Obnova krajinskoarhitekturne ureditve, ki je bila po drugi svetovni vojni skoraj v celoti odstranjena, pa bi stala še dodatnih 395.200 evrov.
Slabo ohranjenega ali uničenega 47 odstotkov spomenika
Restavratorski center je po natančnem pregledu stanja Plečnikovega stadiona ugotovil, da je dobro ohranjenega okoli 53 odstotkov spomenika, slabo ohranjenega ali neohranjenega oziroma celo uničenega pa skupaj 47 odstotkov. »Ob pregledu spomenika na terenu ni bilo mogoče prepoznati elementov ali delov kompleksa, ki bi bili odlično ohranjeni,« pravi dokument. Dobro ohranjeni elementi imajo predvsem površinske poškodbe, nečistoče, konstrukcijskih poškodb pa strokovnjaki niso zaznali. Najbolj ogrožena enota spomenika je spominski steber, v slabšem stanju sta tudi obodna ograja in glorieta. V najboljši kondiciji je tako imenovani vhodni portik oziroma pokrito stebrišče ob Dunajski cesti. »Tu praktično ni povsem uničenih elementov oziroma so ti manjši (na primer nosilci zastav),« je razbrati iz analize.
K slabšemu stanju spomenika so po oceni pripravljalcev elaborata prispevali različni zapleti, zaradi katerih »stadion daljše obdobje ni bil vzdrževan, bil je zapuščen in brez vsebine. V tem času niso bile odpravljene posamezne zatečene poškodbe, zato so se te močneje razširile ali poglobile. Odsotnost dejavnosti pa je prispevala tudi k razrasti vandalizma.« Poudarili so, da se stanje spomenika zaradi dotrajanosti, načetosti materiala in pomanjkljivega vzdrževanja hitro slabša. Če je torej v interesu ohraniti stadion v njegovi izvirni obliki, strokovnjaki priporočajo čim hitrejši začetek prenove ali pa vsaj dodatno zaščito varovanih elementov stadiona, na primer s postavitvijo nadstreškov.
In kaj te ugotovitve pomenijo za projekt poslovneža Jožeta Pečečnika ter partnerjev Mestne občine Ljubljana in Olimpijskega komiteja Slovenije (OKS)? Če bo ministrstvo za naravne vire in prostor v ponovljenem postopku odločanja o gradbenem dovoljenju za projekt Bežigrajski športni park (BŠP) izdalo pravnomočno dovoljenje, omenjeni elaborat ne bo imel bistvenega vpliva. Postopek na ministrstvu še poteka in niso mogli napovedati, kdaj se bo zaključil. A pomemben podatek pri odločanju utegne biti to, da ZVKDS vztraja pri mnenju, da načrtovana gradnja BŠP ni sprejemljiva, saj da bi bil Plečnikov spomenik popolnoma podrejen načrtovanim gradbenim posegom.
Ministrstvo naročilo cenitev nepremičnin
»Ministrstvo je želelo z elaboratom pridobiti verodostojne strokovne
podatke, na podlagi katerih bo mogoča relevantna razprava vseh o možnih scenarijih prenove in oživitve stadiona na način, da se Plečnikova dediščina primerno ohrani za sodobne potrebe skupnosti,« so odločitev
za novelacijo konservatorskega načrta utemeljili na kulturnem ministrstvu. Ena od alternativ, ki je bila očitno resno v igri v času ministrovanja Vaska Simonitija, je ta, da bi država kupila stadion.
Pečečnik je januarja lani Simonitiju poslal ponudbo, da država odkupi 59-odstotni delež Elektrončka v projektni družbi Bežigrajski športni park (solastnika sta še občina Ljubljana in OKS). K omenjenemu deležu je Pečečnik prištel še zamudne obresti od leta 2007, kar je takrat skupaj znašalo skoraj 27,9 milijona evrov. Ministrstva nakup solastniškega deleža v podjetju ni zanimal, temveč bi kupilo le tiste parcele BŠP, na katerih dejansko je stadion. Zato so naročili cenitev parcel v skupni izmeri okoli 31.900 kvadratnih metrov, ki je pokazala, da je njihova tržna vrednost 7,2 milijona evrov. Na ministrstvu so dejali, da je tudi BŠP naročil cenitev, ki je pokazala vrednost nekaj manj kot 10,4 milijona evrov.
Nato je upravno sodišče odločilo, da mora ministrstvo za naravne vire in prostor ponovno odločiti o izdaji gradbenega dovoljenja za projekt BŠP. Maja lani je nato Pečečnik ministru dal dve novi ponudbi: ali 18 milijonov evrov kupnine ali pa 9,8 milijona evrov kupnine in Vila Tartini v Strunjanu. Ni pa jasno, ali je zadnji ponudbi dal v imenu družbe BŠP ali svojega Elektrončka. Simoniti naj bi mu odgovoril, da druga ponudba ne pride v poštev in da se o kupnini lahko pogovarjajo zgolj znotraj okvira ocene vrednosti nepremičnin. Simoniti in Pečečnik na koncu nista sklenila dogovora, saj se je vmes zamenjala vlada.
Po zamenjavi na čelu kulturnega ministrstva je slednje glede Plečnikovega stadiona zavzelo nekoliko drugačno stališče, in sicer da bi bilo bolje, če bi stadion odkupila lokalna skupnost, saj so se po njihovem mnenju prav primeri, ko je kulturno dediščino kupila, prenovila in vzela v upravljanje lokalna skupnost, izkazali za najboljše. Še vedno so prepričani, da rešitev, po kateri bi lastnica Plečnikovega stadiona postala država, ni najboljša. Bi pa država »pomagala zagotoviti finančno pomoč pri prenovi Plečnikove dediščine v skladu s konservatorskim načrtom«, so dejali na ministrstvu. Predstavniki kulturnega ministrstva in ljubljanske občine so se na delovnem sestanku konec lanskega oktobra med drugim pogovarjali tudi o bežigrajskem stadionu. »Strani sta si izmenjali mnenja o projektu in odgovornostih lastnikov, a sklepov ni bilo,« so priznali na ministrstvu. Župan Zoran Janković je doslej zagovarjal prenovo Plečnikovega stadiona po Pečečnikovem načrtu oziroma odkup s strani države.
