Umestitev dela ministrstva v Mursko Soboto bi po Anžljevem prepričanju pomenila, da bi bila država bližje kmetom in terenu, hkrati pa bi šlo za konkreten korak k decentralizaciji državne uprave. Murska Sobota bi lahko postala nacionalno strokovno in razvojno središče za prihodnost slovenskega kmetijstva, meni.
V predlogu je Anželj poudaril pomen Pomurja za slovensko kmetijstvo, pridelavo hrane, živinorejo in prehransko varnost. Po podatkih Statističnega urada je bilo leta 2020 v Pomurski statistični regiji 7084 kmetijskih gospodarstev, kmetijska zemljišča v uporabi pa so predstavljala 48 odstotkov površine regije. To je največ med slovenskimi statističnimi regijami, poudarja Anželj.
Kot je še utemeljil v predlogu za selitev dela ministrstva, se v Pomurju najbolj neposredno srečujejo ključna vprašanja prihodnosti slovenskega kmetijstva, med njimi pridelava hrane, varovanje kmetijskih zemljišč, namakanje in upravljanje voda, posledice suše in podnebnih sprememb, razvoj sodobnega in preciznega kmetijstva, generacijska prenova kmetij ter prehranska varnost in samooskrba.
Ministra Ciglerja Kralja je pozval tudi k čimprejšnjemu delovnemu srečanju, na katerem bi predlog podrobneje predstavili in govorili o konkretnih možnostih za njegovo uresničitev.
