Minuli teden sta zavod Solidar in Ljudska iniciativa Velenje (LIV) predstavila svoj pogled na vodenje projektov v okviru sklada za pravični prehod v saleško-savinjski regiji, katerega del je tudi prenova sistema daljinskega ogrevanja. Velenjska občina je poleti z lokalnimi izvajalci podpisala dve pogodbi v vrednosti slabih 25 milijonov za prvo fazo, ki je nepogrešljiv del zelenega prehoda. Za projekt so v Velenju prejeli tudi evropska sredstva. Začeli so tudi dela na terenu, ta bi morala biti končana do kurilne sezone. »Ta projekt je izjemnega pomena, saj bo bistveno prispeval k zmanjšanju izgub v sistemu daljinskega ogrevanja, postopnemu opuščanju rabe premoga in vplival na stroške ogrevanja za uporabnike. Obnovili bomo osem kilometrov omrežja v urbanih naseljih, kar pomeni, da gre za velik poseg v prostor,« so takrat povedali na občini.
Ogrevalna sezona se je začela, cevi pa odkrite
»Proces prestrukturiranja se že izvaja, vendar ni transparenten. Javnost nima vpogleda v to, koliko razpisov je trenutno odprtih, kakšna je njihova vrednost in koliko projektov se dejansko izvaja. Takšno pomanjkanje preglednosti odpira prostor za nepravilnosti, saj je očitno, da je dostop do informacij namenoma otežen. Dela potekajo predolgo, gradbišča samevajo, na njih pa je zelo malo delavcev. Ogrevalna sezona se je že začela, cevi pa so odkrite in izpostavljene, kar povzroča dodatne toplotne izgube v že tako najbolj potratnem sistemu v Sloveniji,« opozarjajo v zavodu Solidar in LIV. Na občini so se na očitke nemudoma odzvali in jih odločno zavračajo. »Vsak, ki zazna sum nepravilnosti ali korupcije, mora tega nemudoma prijaviti pristojnim institucijam, kot so komisija za preprečevanje korupcije (KPK), Nacionalni preiskovalni urad (NPU) ali policija. Enako bomo storili mi, če bi se pojavili kakršni koli sumi ali dokazi o nepravilnostih,« odgovarjajo.
Projekt je pod strokovnim nadzorom
Preobrazba sistema daljinskega ogrevanja Šaleške doline je eden ključnih razvojnih korakov v savinjsko-šaleški regiji in pomemben mejnik v zeleni preobrazbi, zanjo so pridobili tudi evropska sredstva. Kar 96 odstotkov upravičenih stroškov bo krila EU, od tega 85 odstotkov evropski sklad za pravični prehod, 11 odstotkov državni proračun, preostanek bosta prispevali velenjska in šoštanjska občina. »Gre za največji delež sofinanciranja katerega koli projekta v Šaleški dolini, kar dokazuje zaupanje države in EU v našo pot zelene preobrazbe. Vsi evropsko sofinancirani projekti morajo pred odobritvijo prestati temeljite strokovne in finančne preglede, ki jih izvajajo pristojna ministrstva, evropska komisija, revizijski državni organi, tudi evropsko računsko sodišče in urad za boj proti goljufijam. »To pomeni, da je projekt pod večnivojsko kontrolo, od lokalne do evropske ravni,« poudarjajo na velenjski občini.
V zavodu Solidar in LIV na to odgovarjajo, da niso podvomili o zakonitosti projekta, temveč se sprašujejo, ali je sploh smiseln, učinkovit in gospodaren. »To bi moral biti tehnološki preskok, v praksi pa se izvaja predvsem sanacija obstoječega sistema, pri čemer se stare jeklene cevi v betonskih kanalih le površinsko obnavljajo, peskajo, barvajo in ovijajo z mineralno volno. Na določenih odsekih se kanali celo na novo zidajo, vanje pa se ponovno vgrajujejo enake ali podobne cevi, brez nadzornega sistema, torej gre za tehnologijo, ki jo večina slovenskih mest že opušča,« opozarjajo.
Menjavajo zgolj neustrezne cevi
Na občini odgovarjajo, da projekt ni predvidel zamenjave vseh cevi, temveč le najbolj dotrajanih, saj bi bila zamenjava dobrih neupravičen strošek. »Vsi cevovodi so strokovno pregledani in ocenjeni. Neustrezni deli bodo zamenjani z novimi cevmi, ustrezni pa se peskajo, antikorozijsko zaščitijo in toplotno izolirajo. Po obnovi se opravi tlačna preizkušnja, ki zagotavlja varnost in brezhibno delovanje sistema. Takšen pristop je standarden pri obnovah daljinskih sistemov in omogoča optimalno izrabo virov ob zagotavljanju vseh tehničnih in varnostnih zahtev,« odgovarjajo na velenjski občini. Dodali so še, da bodo v prvi fazi, vrednost katere znaša slabih 25 milijonov evrov, obnovili skoraj osem kilometrov omrežja, posodobili devet toplotnih postaj s pripadajočim omrežjem ter zgradili 65 novih internih toplotnih podpostaj. »Lani je Komunalno podjetje Velenje obnovilo 246 metrov magistralnega vročevoda, v naslednjih dveh letih bo sledila obsežna prenova primarnega in magistralnega omrežja v skupni dolžini 1851 metrov, s čimer bo celotno primarno omrežje postopno prenovljeno,« pojasnjujejo na velenjski občini.
