Dolgo ni bilo jasno, kateri škodljivec je napadel topole, a kot poroča Vestnik, gre za listnega zavrtača iz reda kožekrilcev. To je sicer avtohtona vrsta, ki je pri nas naravno prisotna, vendar veliko podatkov o njeni razširjenosti ni. Po njihovih podatkih do sedaj večjih poškodb drevja v Sloveniji ta vrsta tudi ni povzročala.
Hauptman je opisal, da škodo povzročajo ličinke te vrste žagarjev oziroma pagosenice, ki se prehranjujejo s parenhimom oziroma tkivom listja. »Tako ustvarijo tipične poškodbe oziroma listne mine. Zaradi poškodb listja je prirastek dreves sicer nekoliko zmanjšan, običajno pa listni minerji ne pomenijo večje grožnje drevesu, tako da napadena drevesa naslednje leto normalno olistajo.« Opozoril pa je, da če bi se škodljivec v večjem obsegu pojavljal leto za letom, bi drevesa najverjetneje začela slabeti in bi postala bolj dovzetna za druge škodljive organizme.
Sogovornik iz Gozdarskega inštituta Slovenije še navaja, da so pagosenice, ki so povzročile poškodbe listja, večinoma že zapustile napadeno listje in se preselile v tla, kjer se bodo zabubile in prezimile. »Glede na to, da ima vrsta eno generacijo na leto, dodatnih poškodb letos ne bo povzročila,« je navedel Hauptman, ki še pravi, da z zatiranjem nimajo izkušenj, se pa vrste iz družine žagarjev zatirajo na različne načine. Odrasle osebke lahko v spomladanskem času lovijo z lepljivimi pastmi, ki pa so bolj uporabne za določitev primernega časa za zatiranje z insekticidi.
Hauptman je za Vestnik povedal še, da se je leta 2016 ta vrsta močno namnožila tudi v Novem Sadu. Srbski kolegi so mu povedali, da je populacija ostala namnožena nekaj let, potem pa se je skrčila brez kakršnega koli ukrepanja.
