Libertas naj bi bil prostor različnih umetniških in kulturnih praks.
Kako si predstavljate njegovo programsko identiteto?
Prav kmalu bo zaživel kot sodoben in živahen prireditveni prostor, srečevališče najrazličnejših ustvarjalcev in obiskovalcev, stičišče kultur, jezikov, narodov, dom tako profesionalne kakor ljubiteljske ustvarjalnosti, sotočje mnogih zvrsti umetnosti: likovne, uprizoritvene, glasbene, literarne, intermedijske, arhitekturne, plesne … Na velikem in malem odru, v galeriji, avli, na terasi in po drugih kotičkih razvejanega stičišča kultur bodo nastopali lokalni ustvarjalci, uveljavljena slovenska imena in zanimivi, dragoceni gostje iz tujine. Vrstile se bodo velike produkcije in manjši, drznejši projekti. Zelo nas veseli, da bomo marsikaj lahko izkusili večkrat, že v prvi sezoni, na primer izjemne Večere z Iztokom Mlakarjem. Stalnica bodo tudi pogovori in srečanja z ustvarjalci, s čimer želimo kulturo in umetnost približati čim širšemu krogu obiskovalk in obiskovalcev, v katerih seveda vidimo soustvarjalce, saj brez vas ni niti nas. V prvih dveh mesecih bo vstopnica za več prireditev v sklopu uvodnega Festivala Libertas s podporo ministrstva za kulturo na voljo za prijaznih, simboličnih pet evrov.
Kakšen bo program ob začetku delovanja?
Program novega prizorišča bo odprla razstava tu pri nas – libertas / tutto qua – libertà / join with us – libertas, uglašena s temeljnim poslanstvom stičišča kultur. Galerijo bo s svojimi deli krstilo trinajst domačih umetnikov in umetnic različnih narodnosti in poetik, starih do 50 let. Skupinsko razstavo, ki jo na ogled postavljamo v sodelovanju z Društvom likovnih umetnikov Insula iz Izole, podpisuje kustos Dejan Mehmedovič. Malo dvorano bo sočasno krstila avdiovizualna instalacija Fracture Point (Zlom) mednarodno priznanega umetnika Tadeja Droljca.
Pri snovanju programa sem spoštoval načrte programskega sveta na čelu z županovo svetovalko za kulturo Vesno Pajić pred mojim nastopom funkcije. Veliko večino dogovorov že uresničujemo. Ko sem razmišljal, s čim vse še obogatiti in popestriti program, sem se vprašal, kaj vse si ta prostor zasluži, kaj pogreša, kaj mora slišati, videti … Seveda sem se o vsem posvetoval z ljudmi, ki jim zaupam. Sem zadnji, ki bi zaupal samo sebi.
Koliko prostora bo v programu namenjenega lokalnim umetnikom in ustvarjalcem? Kakšno vlogo naj bi imel Libertas pri razvoju lokalne kulturne scene?
Prizadevamo si, da čim večjo, vsekakor. V programu je že veliko tukajšnjih ustvarjalk in ustvarjalcev ter ustanov. Še več jih bo. Izjemno me veseli velika zagnanost lokalnega okolja. Vsem, ki jim še nisem odgovoril na klice, mejle, vprašanja, ponudbe, se opravičujem. Bom. Računam na vas!
Ali želite Libertas graditi predvsem kot prostor za uveljavljene ustvarjalce ali tudi kot odskočno desko za mlajše in manj znane umetnike?
Za oboje, nikogar nočem izključevati. So dnevi, ko mi v glavi zveni verz Ervina Fritza: Kako naj objamem ta svet? Vsekakor so mladi za Libertas nadvse pomembni, navsezadnje jih je na prvo mesto postavil že naš Zavod za mladino, kulturo in turizem Koper. Tako velika kakor mala dvorana bosta na voljo tudi za vaje novih talentov. Z nekaterimi smo se že dogovorili, z drugimi se še bomo.
Kako pomembna bo pri programu čezmejna komponenta – povezovanje z ustvarjalci in institucijami iz Italije in Hrvaške?
Zelo. Čezmejno že sodelujemo. Prihajam iz vasi Podgrad ob cesti Reka–Trst. Dobro pomnim tablo, na kateri je bila v letih mojega otroštva pripisana tudi oddaljenost: Trst 37 km, Reka 37 km, Koper 46 km. Da, odraščal sem bliže Hrvaški in Italiji kakor Kopru. Živimo na živahnem križišču, v čemer vidim v glavnem prednosti.
Koliko svobode imate pri oblikovanju programa in koliko nanj vplivajo finančne oziroma prostorske omejitve?
Pritiskov ali cenzure ne čutim. Pričakovanja soustvarjalcev, jutrišnjih obiskovalcev in naključnih mimoidočih na ulici pa so velika. Se trudim, da bi jih v čim večji meri uresničil, seveda z nujno pomočjo drugih. Finančne omejitve? Če bi kdo doniral, smo tu.
Kako bi lahko Libertas povezal različne dele kulturne scene, ki danes morda delujejo precej ločeno? Kaj bo Libertas ponudil, česar v obstoječi kulturni infrastrukturi Kopra oziroma slovenske Istre ni (bilo)?
Prevzetnost ni čednost, zato se ji bom izognil. Trudili se bomo, da delujemo čim bolj usklajeno z drugimi ustanovami in organizatorji, četudi se kdaj ni mogoče izogniti trkom. Na srečo je več sodelovanja in tovariške pomoči. Večkrat drug drugemu odstopimo opremo, dvorano, damo nasvet ali prosimo zanj. Nad prostori v Libertasu, kakor so jih zasnovali v arhitekturnem studiu ARP, je velika večina soustvarjalcev navdušena. Verjamem, da bodo tudi obiskovalci. Tu je velika dvorana s sedemsto stojišči oziroma dobrimi tristo sedišči, amfiteatralno zasnovana, tako da vsem omogoča odličen pogled na oder. Mala dvorana z dvesto stojišči oziroma sto sedišči je dragocena kot »black box«, brez oken zagotavlja temo, kar že navdušuje avtorje svetlobnih instalacij, pa tudi drugi ugotavljajo, da bo v njej mogoče pričarati marsikaj. Zelo zanimiva za druženje in prireditve je tudi avla, v kateri bosta bar in garderoba, seveda tudi terasa vzdolž celotne stavbe, torej dolga kar sto metrov. V Libertas želimo pripeljati tudi nekaj velikih svetovnih imen. Ali nam bo uspelo? Moj novinarski oče Robert Škrlj, pokojni urednik na Primorskih novicah, mi je nekoč dejal: Če ne poskusiš, nikoli ne boš vedel, ali ti morda vendarle ne bi uspelo.
