Potem ko sta se slovenski zunanji minister Tone Kajzer in šef nemške diplomacije Johann Wadephul že pred meseci ob obisku šefa slovenske diplomacije v Berlinu zavzela za poglobitev odnosov, sta to zavezo obnovila tudi na tokratnem srečanju v Ljubljani.
Wadephul je v Ljubljano pripotoval v okviru krajše evropske turneje, na kateri ga je pot v minulih dneh vodila v Bratislavo, na ministrsko zasedanje berlinskega procesa v črnogorsko Budvo ter nato še na dvostranska srečanja v Rim. Po petkovih pogovorih z italijanskim zunanjim ministrom Antoniem Tajanijem, s katerim sta se pogovarjala o širitvi Evropske unije na zahodni Balkan, z državnim sekretarjem Vatikana Pietrom Parolinom pa tudi o mirovnih prizadevanjih za dosego miru med Ukrajino in Rusijo, ga je pričakal minister Kajzer v Ljubljani.
Podpora širitvi
Z gostiteljem sta se strinjala, da državi povezuje tesno partnerstvo, ki je posledica tako tesnih gospodarskih vezi kot tudi sorodnih političnih prepričanj. »Tesni partnerji nismo le zaradi obsega gospodarskega sodelovanja, ampak skupnega pogleda na prihodnost Evrope,« je dejal minister Wadephul. Tone Kajzer je sicer izpostavil, da je uspešnost nemškega gospodarstva tesno povezana s slovenskim. Prav zato je v skupnem interesu, da državi z investicijami zagotavljata priložnosti za nadaljnjo rast podjetij, je dodal. Priložnosti okrepljenega gospodarskega sodelovanja Kajzer vidi predvsem na področjih umetne inteligence, robotike, digitalizacije in vesoljskih tehnologij. To področje je z nedavno izstrelitvijo slovenskega satelita na nemški nosilni raketi izpostavil Wadephul.
Ob gospodarskih vprašanjih – blagovna menjava med država dosega petnajst milijard evrov – sta ministra govorila tudi o nujnosti širitve EU, ki ji ostajata državi zavezani, prav tako pa tudi o reformah, ki jih mora sprejeti Evropska unija, da bo zmožna nadaljnjega odločanja. Ciljala sta predvsem na omejitev soglasnega odločanja v EU, kot tudi prehodno obdobje za nove članice, ki bi se zavezale, da ne bodo s svojim glasovanjem preprečevale odločitev.
»Konsenz mora ostati cilj,« je sicer poudaril Wadephul, a hkrati dodal, da si EU zaradi preteklih negativnih izkušenj v prihodnje ne more več dovoliti dolgih blokad pri geopolitičnih vprašanjih. Po oceni Kajzerja mora širitveni proces ostati visoko na evropski agendi. »Biti mora pravičen, predvidljiv in temelječ na dosežkih,« je izpostavil. Wadephul sicer terja pohitritev evropskega širitvenega procesa, saj je le tako mogoče ohraniti njegovo kredibilnost v očeh prebivalcev držav kandidatk. »Smo tesni partnerji (s Slovenijo, op. a.), ker vemo, da lahko pri velikih vprašanjih tega časa dosežemo več, če delamo skupaj,« je poudaril Wadephul.
Razumevanje za veto
Na novinarsko vprašanje glede slovenske blokade skupne izjave EU o obsodbi gradnje naselbin na Zahodnem bregu, zaradi katere je interpeliran Kajzer, je Wadephul svojega gostitelja vzel v bran. S Slovenijo se pri vprašanjih Bližnjega vzhoda meddržavna stališča obsežno prekrivajo, takšno skupno stališče obstaja tudi glede zavračanja gradnje nezakonitih naselbin, je poudaril Wadephul. »Če enkrat ne dosežemo soglasja, to še ne postavlja pod vprašaj temeljnega stališča,« je dejal zunanji minister Nemčije, ki ima zaradi zgodovinske krivde iz časa druge svetovne vojne poseben odnos do Izraela.
Kajzer je poudaril, da EU ni enovita gmota, temveč se 27 članic z različnimi pogledi pogovarja tudi o Bližnjem vzhodu. »Imamo pa skupen pogled, da bi na Bližnjem vzhodu zavladala trajni mir in medsebojno zaupanje. Kako do tega priti, je drugo vprašanje,« je dejal Kajzer in ocenil, da je pot sklepanja novih Abrahamovih sporazumov pravilna pot za naprej.
Evropa ne sme pokazati šibkosti
Pozornost sta ministra namenila tudi izmenjavi stališč o aktualnih evropskih ter zunanjepolitičnih temah. O podpori Ukrajini, ki jo po besedah Wadephula čaka težka zima, sta se strinjala, da bo trajala, dokler bo potrebno. Wadephul je spregovoril tudi o svojih nedavnih pogovorih z ruskim zunanjim ministrom Sergejem Lavrovom in dejal, da ne vidi možnosti, da bi Rusija v kratkem opustila svoje imperialistične težnje. Evropa, ki je pod največjim varnostnim pritiskom, si po njegovih besedah ne sme dovoliti šibkosti. »Ne smemo se pustiti spraviti v negotovost, ali da nas razdelijo,« je dejal in poudaril, da Rusija tudi z nedavnim incidentom na letališču v Leipzigu vse bolj preizkuša meje.