Obiskali smo bežigrajsko tržnico, kjer nam je prodajalka s kmetije Porenta z veseljem razložila vse, kar nas je zanimalo o malinah. »Zaljubljena sem v maline,« nam je zaupala. Kot je povedala, jih obstaja več vrst, pri kmetiji Porenta pa imajo dvakrat rodne. »To pomeni, da ima dvakrat na leto plodove, spomladi zori spodnji del, zgornji pa jeseni. V vmesnem času jih je treba seveda obrezati,« je pojasnila.
Malina je trajnica, ko pa jo posadimo, je najbolje, da se to naredi zgodaj spomladi. »Plodovi so lepši, če je pokrita. Potrebuje veliko vode, rado jo opeče sonce in jo pikajo ušice,« je še povedala sogovornica.
In kako vemo, kdaj bo malina sladka? »Če je zelo mehka in ti pri nabiranju ostane v roki, je preveč zrela. Takšna je primerna za predelavo, recimo za marmelado ali malinovec. Ko gre lepo dol, je zrela, če pa jo moraš povleči na silo, je kisla,« je odgovorila sogovornica.
Po besedah prodajalke so med nabiranjem pozorni predvsem na to, da ne dajejo na isti kup zrelih in preveč zrelih malin. »Slednje hitreje zgnijejo in to potem prenesejo na druge.« Tudi sicer morajo maline kmalu po obiranju v prodajo.
Sogovornica je v preteklosti iz malin delala tudi malinovec, in sicer se je držala klasičnega, nekoliko daljšega postopka. Maline je najprej prekuhala, jih stisnila ter dodala sladkor in citronko. »V resnici je zelo enostaven postopek, a je kar dolgotrajen, predvsem zaradi stiskanja,« je povzela. Za posodico malin, ki tehta četrt kilograma, je na ljubljanski tržnici treba odšteti okvirno pet evrov.
