»A je tole stročji fižol?« se je mimoidoči z zanimanjem ustavil na eni od stojnic tržnice v BTC in s pogledom ocenil vsebino košar. V njih je bil razdeljen fižol vseh oblik in barv. »Stročji fižol potrebuje manj časa, da dozori. To, kako raste, se ne razlikuje zares od navadnega,« nam je razložila prodajalka Teja. »Poznamo še visoki in nizki fižol. Pri visokem je treba postaviti palice, po katerih lahko pleza. Pri nizkem to ni potrebno, ker raste kot kak grmiček,« je dodala.
Visoki fižol se od nizkega ne razlikuje le po načinu rasti, temveč tudi po okusu. »Res je poseben. Ima najtanjšo lupino, najbolj je maslen. Zelo redko ga kdo uporablja za juho ali pasulj, večinoma se uporablja za solato,« ga ja opisala Teja in pri tem pokazala na vrečico, polno temnih semen.
Posebnost vrste se med drugim kaže tudi v ceni. Za kilogram stročjega fižola je na tržnici BTC danes treba odšteti od 10 do 14 evrov, za prebranega pa od 6 do 15 evrov. »Zdaj je začetek sezone, potem cena pade. Visoki fižol je tisti, ki je dražji.«
Ali je luščenje fižola naporno? »Najprej ga naberemo in potem oluščimo,« je povedala sogovornica in v nekaj sekundah pokazala, kako hitro iz stroka spravi semena. »Tako sveža semena je treba porabiti v dveh do treh dneh. Če pa hočeš suha, moraš najprej počakati, da fižol povsem oleseni. Luščenje takšnega fižola je bolj zapleteno in dlje traja,« je postopek opisala prodajalka Teja. Semena morajo prav tako prebrati, saj ta lahko razpokajo ali jih napadejo gosenice.
Poleg fižola je ponudba na tržnicah bogatejša tudi za grah, ki je bolj trpežen. »Grah in fižol smo začeli saditi v začetku marca, prvega na njivi, drugega pa smo dali v rastlinjak,« nam je na osrednji tržnici povedal prodajalec Klemen Dovč s kmetije Dovč. Pri tem je dodal, da kakih težav s škodljivci niso imeli, saj jih »ne napadajo toliko, raje imajo kapusnice«. Podobno kot fižol tudi grah raste v strokih. »Zrno se čuti na otip. Večje je zrno, bolj je strok poln, trši je grah. Če je zrno manjše, je slajše,« je pojasnil sogovornik.
Izmed sadja so se jagodam in češnjam na stojnicah pridružili domače borovnice, ribez in maline.
