Čeprav so organizatorji Pohoda ob žici pohodnike nagovarjali k uporabi mobilne aplikacije, ki samodejno prepoznava kontrolne točke, so se mnogi odločili za uporabo klasičnega kartončka. »Zame so takšni dogodki lep spomin. Kartonček si lahko potem zataknem v svoj dnevnik, kot dodatni dokaz, da sem bila tu. Aplikacija mi tega ne omogoča,« je povedala pohodnica Kaja, preden je pospravila v torbo kartonček, na katerem je zbirala žige kot potrditev udeležbe na posameznih odsekih poti.
Udeleženci so prehodili različne razdalje, nekateri so se na pot podali prvič, spet drugim je že dobro poznana. »Na pot sem doslej šel le z osnovno šolo. Danes grem prvič zasebno in bom prehodil cel krog,« je bil ponosen dijak Jan.
Dogodka se zadnjih šest let redno udeležuje občan Gal, ki vsakič prehodi celo pot. V tem času je zbral že pet bronastih medalj in eno srebrno, njegov cilj pa je, da nekoč osvoji zlato medaljo, za katero mora pot prehoditi desetkrat. »Pot je relativno težka, zame so pa najtežji del alergije na lipo. Ker so vse poti obdane z njo, sem prišel pripravljen s pršilom za nos in podobnim,« nam je pojasnil. Iz izkušenj je povedal, da je ključna udobna obutev, na pot pa se velja odpraviti že v jutranjih urah in ohranjati tempo. »Mislim, da je najbolje začeti pri točki na Viču ali v Kosezah. Ključno je, da nikoli ne hodiš v napačno smer,« je še povzel nasvete.
Protifašistični vzkliki
Med hojo po PST so se številni mimoidoči pozdravili s »smrt fašizmu, svoboda narodu«. Matic iz Zagorja ob Savi je imel pozdrav zapisan tudi na majici. »Živimo v času, ko se skrajna desnica zopet vzpenja in posledično fašizem. Zato mislim, da je pomembno, da se spomnimo zgodovine in imamo v zavesti, kaj lahko fašizem povzroči,« je poudaril. Udeležba na dogodku se mu zdi zelo pomembna, zato se je iz Zagorja odpravil že pred peto uro zjutraj. Njegova prijateljica Sara je dodala, da želita s pohodom izkazati spoštovanje in hvaležnost ljudem, ki so se borili proti okupatorju in so osvobodili Ljubljano. Poleg pozdravov je bilo mogoče videti tudi protifašistične zastave.
Dogodek za mnoge predstavlja tudi priložnost za telesno aktivnost in druženje s prijatelji. Na poti smo naleteli na skupino štirih prijateljic, Cvetko, Sandro, Dragico in Mojco. »Velikokrat smo bile že na Poti ob žici, saj je naša generacija rasla s tem. Učili so nas, da je dobro obujati spomine,« je povedala Mojca. Pri tem je poudarila, da jim ta dan med drugim predstavlja predvsem čas za druženje s prijatelji. »V veselje nam je srečati toliko ljudi dobre volje, ki hodijo tu z dobro namero,« je povzela.
Limonada za osvežitev
Pohodniki so imeli s seboj plastenke, ki so jih lahko napolnili z vodo na pitnikih. Za osvežitev pohodnikov so poskrbeli tudi posamezniki, ki so ob poti postavili stojnice. V bližini točke Šiška so taborniki delili sok, na območju Viča pa sta desetletna Ajda in dvanajstletna Eva prodajali limonado.
»Pripraviva jo sami, oželi pa sva približno 15 kilogramov limon,« sta povedali. Poleg pijače so na nekaterih stojnicah prodajali tudi doma pripravljene sladice. Štirinajstletni Lina in Mila sta recimo pripravili in prodajali čokoladne in borovničeve mafine ter različne piškote. »Uf, kaj pa bova? Izbira je kar bogata,« je svojo prijateljico vprašala pohodnica, ki se je ustavila na stojnici. »Tako prodajava zdaj že tretje leto zapored,« sta povedali Lina in Mila.
