Ljubljanski župan Zoran Janković je naknadni referendum o parkiranju včeraj ponovno označil za »referendum proti županu«. Bistvo razprave po njegovem ni več parkiranje, saj so podporo referendumu izkazale politične stranke Levica, SDS in Pirati ter ljubljanske civilne iniciative Križank ne damo, Tržnice ne damo, Civilna iniciativa Ljubljana (CILJ), koalicija iniciativ proti sežigalnici v Ljubljani, iniciativa za ohranitev Plečnikovega stadiona, gibanje Mi smo Ljubljana ter organizacija Alpe Adria Green. Zadnji so med drugim vključeni v sodne postopke pri C0.
Pobudniki referenduma so v odgovor županu danes poudarili, da »ne gre za strategijo, temveč prenos odgovornosti za dvajsetletno zanemarjanje na naša ramena«, hkrati pa zanikajo očitke, da gre za referendum proti županu. »To je referendum proti takšnemu načinu sprejemanja ukrepov in takšnemu načinu urejanja prometa,« so pojasnili organizatorji akcije Parkirišča so naša.
Dodali so, da se pobudniki referenduma niso povezali z nobeno politično stranko in nobene prosili za podporo. »Veseli pa nas, da so po Jankovićevih navedbah med našimi podporniki stranke z obeh političnih polov, levega in desnega. To potrjuje, da referendum ni politični akt, ampak ljudska iniciativa za drugačno reševanje težav Ljubljančanov,« so povzeli.
Pojavila so se tudi ugibanja, ali se bo kdo iz iniciative vključil v tekmo za ljubljanskega župana. Predstavnik iniciative za Štepanjsko naselje Klemen Fajs nam je odgovoril, da »definitivno nihče ne namerava kandidirati«.
Kot najbolj problematičen del odloka še vedno izpostavljajo, da tisti, ki jim po zakonu pripada parkirno mesto, ne morejo dobiti prve dovolilnice, ter da posamezniki, ki so dobili parkirno mesto, kot jim ga omogoča zakon, dobijo v povprečju le od 0,2 do 0,5 parkirnega mesta. Zato pozivajo, da je treba naprej iskati rešitve in uvesti omejitve samo, če rešitev ni. Hkrati menijo, da je za stroške referenduma odgovoren župan sam, saj je »zahteva za referendum posledica ravnanja Zorana Jankovića, ki ne sprejema enakopravnega in organiziranega pogovora, s katerim bi preudarno iskali rešitve«.
Kaj je CILJ?
V zadnjem času se namesto Iniciative za Štepanjsko naselje vse pogosteje pojavlja podpis CILJ. »CILJ ni stranka, je mreža someščank in someščanov, financira pa se iz lastnih sredstev in donacij. Nastali smo, da zgradimo vsemestno skupnost aktivnih članov, ki o našem mestu odločamo skupaj,« so na tiskovni konferenci pojasnili nastanek.
Čeprav njihova osrednja naloga ostaja izvedba občinskega referenduma, so izpostavili še pet strateških ciljev. Med njimi so institut ljudske iniciative in spodobnost izpodbijanja vsakega odloka MOL, s katerim bi vzpostavili mrežo 15.000 volilnih upravičencev. Ti bi mestnemu svetu neposredno predlagali lastne odloke ali zahtevali referendume, če bi z odloki škodovali volilnim upravičencem. Poleg tega želijo doseči lastni referendumski dan, dejanski participativni proračun – torej da prebivalci neposredno odločajo o porabi enega do petih odstotkov mestnega proračuna s postopnim zvišanjem – vključujoč občinski prostorski načrt in organizirano mrežo sosesk.
Zbrali skoraj 5000 podpisov, podpora raste
Za referendum so doslej zbrali skoraj 5000 podpisov, hitrost pridobivanja novih pa je po njihovih besedah vse večja. »Podpira nas vse več znanih posameznikov in vplivnih civilnodružbenih organizacij, vse večji pa so učinki promocije na družbenih omrežjih,« so opisali organizatorji akcije Parkirišča so naša. Verjamejo, da bodo zbrali vsaj okoli 11.500 overjenih podpisov, kolikor jih potrebujejo za razpis. »Referendumska zmaga bo močna informacija občini, da je treba parkirno stisko in tudi druge težave v Ljubljani reševati drugače, kot so se tega lotevali doslej,« so povedali.
»Ljubljana ne potrebuje vladarja, potrebuje sogovornike in soodločanje. Ne potrebuje represije in kazni, potrebuje načrt, ki drži vodo na terenu. Naše soseske niso turistična kulisa. So prostor, v katerem živimo, zato o njem ne bomo več dovolili odločati brez nas,« so še povzeli.