Volilci bodo podpis lahko prispevali s kvalificiranim elektronskim podpisom prek portala eUprava ali osebno na upravnih enotah. V obeh primerih jim bodo pomagali prostovoljci, ki bodo na spletnih straneh in družbenih omrežjih delili navodila in povezavo za oddajo elektronskega podpisa, na upravnih enotah pa bodo pomagali vsak dan razen ob četrtkih. Ta dan bo namreč namenjen obveščanju volilcev v lokalnih skupnostih. Vse potrebne informacije o referendumu bodo dostopne na spletni strani parkiriscasonasa.si.
Kot smo poročali, se bo referendumsko vprašanje glasilo, ali se volilci strinjajo, da se uveljavi 4. člen odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o urejanju prometa v MOL, ki uvaja ureditev parkiranja na območjih sosesk. Mestni svet je odlok sicer sprejel na seji 23. marca, s 25 glasovi za in 16 glasovi proti.
Združene ljubljanske iniciative
Da prebivalci Ljubljane nimajo alternative avtomobilu, je izpostavil Klemen Fajs, predstavnik Iniciative za Štepanjsko naselje. »Parkirišč je premalo, dovolilnica pa ni rešitev,« je povedal in pri tem poudaril, da je kolo v prestolnici izbira, hitrejša od avtobusa v več kot 90 odstotkih primerov. »Mestna politika ne zmanjšuje odvisnosti od avtomobila, ampak jo izkorišča. Namesto boljšega javnega prometa smo dobili parkirnino. Namesto reda smo dobili kaznovanje ljudi, ki nimajo izbire,« je še povzel Fajs.
Kot smo poročali, je referendum podprlo tudi več ljubljanskih civilnih iniciativ, in sicer iniciativa Tržnice ne damo, koalicija iniciativ proti sežigalnici v Ljubljani, iniciativa za ohranitev Plečnikovega stadiona, organizacija Alpe Adria Green (kanal C0), iniciativa Križank ne damo! in gibanje Mi smo Ljubljana.
Da ljubljanski župan Zoran Janković ustvari problem, ki ga potem na svoj način rešuje, je v imenu civilne iniciative Tržnice ne damo povedala Marinka Kurilić. Pri tem je poudarila, da se s parkirno problematiko srečujejo tudi v Šiški, kjer se »masovno gradi, večina travnikov je že pozidanih, naselje se zgoščuje in nastala bo še večja stiska s parkirišči«.
Podobno je izpostavila tudi Sarah Ženko iz gibanja Mi smo Ljubljana. »MOL že dvajset let ustvarja problem parkiranja, zdaj pa krivi nas. Namesto nočnih linij smo dobili nočno parkirnino, namesto urejenega parkiranja po vsem mestu smo dobili plačljivo parkiranje po vsem mestu,« je naštela. Kot je povedala, se je gibanje ustvarilo potem, ko je župan izrazil podporo srbskemu predsedniku Aleksandru Vučiću. »Da bi povedali, da njegova podpora ni glas Ljubljane, a nas je župan preglasil,« je povzela takratno dogajanje. »Interesi naše mestne oblasti niso naši interesi. Ne dovolimo, da nas obravnavajo le kot vir prihodka. Od tega tedna dalje je usoda naših sosesk v naših rokah,« je še pozvala prebivalce.
V številnih ljubljanskih iniciativah se medtem strinjajo, da mestna oblast pogosto sprejema odločitve brez ustreznih razprav. »Odločitev o gradnji sežigalnice v Ljubljani je bila sprejeta netransparentno, brez ustrezne javne razprave in kljub mnogim strokovnim argumentom, ki opozarjajo na razvojno in okoljsko škodo, ki jo bo povzročila,« je recimo pojasnil Arne Vehovar iz koalicije iniciativ proti sežigalnici v Ljubljani. Podobno je povedal Tomaž Ogrin iz mednarodnega društva Alpe Adria Green, ki je vključen v sodne postopke proti kanalu C0. Kot je izpostavil, je »javnost pozno izvedela za projekt kanala prek podtalnice, čeprav bi po Aarhuški konvenciji, ki je vgrajena v zakon o varstvu okolja, morala sodelovati od začetka«.
Župan Zoran Janković je na pobudo za referendum v začetku aprila odgovoril: »Združile so se iniciative, ki nimajo nič s parkiranjem. Mi imamo zdaj dva datuma na sodišču. Prvi je glede LPP, druga zadeva pa je 18. maja glede vprašanja v Štepanjskem naselju – ne vemo, kaj bo sodišče odločilo. Potem pa imamo 20. maja še zbor krajanov.«