Ljubljanska županska anketa, 2: Potencialni župani bi več vlagali v neodvisno kulturo zunaj središča mesta

Ljubljanska kultura na splošno ni podhranjena, saj se je v zadnjih letih v kulturo sorazmerno veliko vlagalo. Poleg obnovljenega kreativnega centra Rog in galerije Cukrarna so se obnovile ali zgradile številne ustanove pa tudi nekatere nove. V načrtu pa so še druge institucije, med njimi tudi novi kino multipleks v podhodu Ajdovščina pod Slovensko cesto. V središču mesta namreč ni več kinodvoran, z izjemo občinskega Kinodvora in državne Kinoteke, šele na drugem koncu železniških tirov pa je zasebni Kino Bežigrad. Izbrane kandidate za ljubljanskega župana in županjo smo vprašali, katere prednostne naloge še vidijo na področju kulture.

Kljub sorazmerno velikim naložbam v ljubljansko kulturo pa se razmere za ustvarjanje mlajših umetnikov in umetnic ter delovanje raznih nevladnih organizacij (NVO), društev in samostojnih delavcev v kulturi že leta slabšajo. Vadbenih in produkcijskih prostorov ter ateljejev za ustvarjanje vse bolj primanjkuje, tega problema pa ni zares reševala nobena od omenjenih naložb.

Zanimalo nas je, kako bi županski kandidati v svojem mandatu nagovorili problem podhranjenih segmentov kulture in kulturne produkcije. Ta je zaradi splošne draginje in stanovanjske krize še bolj pereč. Najem prostorov tako za življenje kot za ustvarjanje se je v zadnjih letih namreč podražil, kar pomeni tudi težje pogoje za ustvarjanje.

Jasmin Feratović (Piratska stranka Slovenije)

Ljubljanska kulturna srenja je dobila kar nekaj novih stavb, a ti prostori so za zdaj brez prave vsebine. Občina se je zadnja leta veliko ukvarjala z naložbami, a zdaj je treba finance preusmeriti tudi v kadre in kakovostno produkcijo.

Svobodni in neodvisni kulturi bi v upravljanje ponudil prenovljeno Cukrarno. To se mi zdi dober kompromis, saj gre za stavbo, katere dediščina je to, da je bila nekoč »skvot«. Prav bi bilo, da ponovno zaživi v tem duhu z zunanjim upravljalcem po enakem modelu, kot je danes od zunaj upravljana Stara mestna elektrarna.

Mojca Sojar (Nova Slovenija in Fokus)

V svojih mandatih mestne svetnice sem vedno opozarjala na ljubiteljsko kulturo in nujnost, da se temu ustvarjanju še bolj posveti mestna oblast, tudi s tem, da mu nameni več sredstev. V Ljubljani je zelo veliko nevladnih organizacij na področju kulture, ki jih podpirata država in Mestna občina Ljubljana (MOL) ali pa vsaj ena izmed teh institucij. Težko je slediti vsemu, kar ustvarijo, pomembno pa je spremljati in preveriti, za kaj finančna sredstva uporabijo in koliko je uporabnikov oziroma obiskovalcev njihovega ustvarjanja. Društva in nevladne organizacije navadno tudi pričakujejo, da bodo dobili od občine brezplačne prostore za ustvarjanje, kar pa ne sme biti samoumevno, ampak morajo pokazati tudi rezultate ustvarjanja.

Pomembno se mi zdi, da MOL finančno podpira lastne zavode na področju kulture, vendar do tiste mere, dokler je dovolj obiskovalcev predstav, razstav in drugih dogodkov.

Aleš Vrhovec (Slovenska demokratska stranka - SDS)

Ljubljana je sama po sebi izjemen kulturni projekt. Njena zgodovina, arhitektura in preplet različnih obdobij so velika vrednost, ki jo moramo ohranjati. Vendar menim, da je bilo v zadnjih dvajsetih letih preveč pozornosti namenjene velikim projektom, premalo pa vsakdanjim potrebam meščanov.

Ljubljana potrebuje razvojno in strokovno podprt prostorski načrt, ki bo poleg kulturnih ustanov zagotavljal tudi stanovanja, dostopen javni promet in ustrezno zdravstveno oskrbo. Kultura ne sme biti namenjena zgolj velikim projektom in ozkemu krogu ljudi, temveč mora biti dostopna vsem prebivalcem. Več pozornosti moramo nameniti tudi lokalnim kulturnim programom, knjižnicam, društvom in neodvisni produkciji.

Mesto mora zagotoviti cenovno dostopne prostore za ustvarjanje, vadbo in produkcijo. Pri pripravi prostorskih načrtov bomo predvideli tudi prostore za neodvisno kulturo, mlade umetnike, društva in nevladne organizacije. Uporabili bomo obstoječe, neizkoriščene mestne prostore ter iskali možnosti za njihovo prenovo in ponovno uporabo. Uvedli bomo dolgoročnejše in predvidljivejše modele najema, saj ustvarjalci potrebujejo stabilne pogoje za delo, ne zgolj občasnih projektnih rešitev.

Luka Mesec (Levica)

Ključna težava ustvarjalcev v Ljubljani je dostop do prostorov, za prebivalce pa dostop do kulture v četrti, kjer živijo. Oboje izvira iz iste težave: da se je Ljubljana razvijala predvsem za turiste. Naložbe na področju kulture so se dogajale v središču mesta, medtem ko, razen v dveh četrtih – Šiški in Mostah, mesto ni razvijalo kulturnih centrov po soseskah. To je moja vizija: v soseskah, kjer prostori obstajajo, jih bomo obnovili, kjer jih ni, pa postopoma našli druge rešitve. Takšne objekte bomo spremenili v središča kulture, kjer se bodo prebivalci lahko družili in na odru videli profesionalnega glasbenika, na dvorišču ulično lutkovno predstavo, v delavnici pa imeli vaje za ljubiteljski pevski zbor. V mestu, ki na prvo mesto postavlja skupnost, pač ne morejo biti edini javni prostori, v katerih lahko preživljaš prosti čas, nakupovalna središča in bari.

Nevladnikom, javnim zavodom in samostojnim ustvarjalcem primanjkuje prostora za vadbo, skladiščenje, pisarniško delo in ustvarjanje. Občina bo pod mojim vodstvom poskrbela, da bo prostorov dovolj, predvsem z določanjem namembnosti v prostorskih načrtih. Vsak investitor, ki bo želel graditi v Ljubljani, bo moral del prostorov nameniti družbenim dejavnostim, tudi kulturi.

Ker ima Ljubljana stanovanjsko krizo, je ustvarjalcem v tem mestu čedalje težje živeti. Njihovi honorarji so prenizki, da bi si lahko privoščili drage najemnine. Ljubljana svoj tradicionalni položaj urbanega mesta z napredno sodobno umetnostjo ohranja le še na plečih entuziazma ustvarjalcev in institucij, ki za to nimajo ustreznih pogojev, in drsi v zaspanost. Pod mojim vodstvom se bo ta trend ustavil. Ljubljana bo na področju umetnosti z ustreznim financiranjem in zagotavljanjem prostorov postala mednarodno regionalno vozlišče, kjer bodo umetniki hoteli ustvarjati, in mesto, ki bo drugim evropskim mestom narekovalo tempo drznega urbanega umetniškega utripa, namesto da jim tako kot zdaj le upehano sledi.

Marko Koprivc (Socialni demokrati - SD)

Ljubljana je v zadnjih letih izvedla velike naložbe v kulturno infrastrukturo, hkrati pa občina danes sama ugotavlja pomanjkanje ateljejev, vadbenih prostorov in infrastrukture za ustvarjalce na številnih področjih. Ravno to je protislovje – velike naložbe so pomembne, so simbol razvoja. Ne smejo pa zasenčiti dejstva, da ljudje potrebujejo tudi zelo konkretne rešitve za svoje aktivnosti.

Potrebujemo tudi projekte, ki jih ljudje dejansko lahko uporabljajo. Takšni prostori morajo biti predvsem odprti in avtonomni, potem bodo tudi živi. Potrebni so po vsej Ljubljani. Mesto mora misliti na ljudi, ki tukaj živijo. Večina jih je v stanovanjih, brez prostorov za ustvarjanje, vaje ali preprosto za druženje in skupnostne aktivnosti. Zato kulturna politika ne sme pomeniti samo velikih objektov, ampak tudi mrežo dostopnih prostorov, ki jih lahko ljudje posvojijo in dejansko uporabljajo.

Naša zaveza je graditi Ljubljano za ljudi, ki smo tukaj doma. Velike naložbe so simbol razvoja, ne odgovorijo pa na konkretne potrebe ljudi. Zato bi predvsem spravili v uporabo prazne in premalo izkoriščene mestne prostore ter jih namenili življenju, ustvarjanju in skupnosti – tudi kulturi: za ateljeje, vadbene in produkcijske prostore, društva ter skupnostne dejavnosti. Poseben potencial vidimo v oživljanju prostorov v središču mesta in po soseskah.

Cilj je preprost: da mesto ne ponuja samo infrastrukture, ampak tudi pogoje, v katerih se lahko življenje in ustvarjalnost dejansko dogajata. Ljudem je treba dati prostor in jim pustiti, da ga napolnijo z življenjem. In zagotovo ga bodo, saj je kultura v Ljubljani izjemno bogata, ljudje pa izjemno ustvarjalni.

 

Klemen Boštjančič (Gibanje Svoboda)

Ljubljana je v zadnjih letih vlagala v stavbe za kulturo. Zdaj mora vlagati v ljudi, ki kulturo ustvarjajo. Rog in Cukrarna sta pomembna, a ne rešujeta tega, kar najbolj manjka: ateljejev ter vadbenih in produkcijskih prostorov za tiste, ki si ne morejo privoščiti tržnih najemnin. Glasbena skupina brez prostora za vaje ne potrebuje nove dvorane, zadostuje prenovljena klet z elektriko.

Prvo: popis. Mesto ima mnoge prazne in premalo izkoriščene nepremičnine, nima pa njihovega dostopnega seznama. V prvem letu ga pripravimo in objavimo. Primerne prostore z manjšimi prilagoditvami namenimo ateljejem, vajam in produkciji – po javnih merilih, za omejen čas in z možnostjo skupne rabe, da jih dobijo tudi tisti, ki jih doslej niso imeli. Dodelitev eni sami osebi za nedoločen čas ni pravičen način, če primernih prostorov manjka.

Drugo: kulturni in zadružni domovi v četrtnih skupnostih. Marsikje so edini skupni prostor soseske in marsikje propadajo. So najcenejši kulturni prostori, kar jih imamo, njihova obnova pa stane le delček ene velike naložbe.

Tretje: dostopnost. Festival Ljubljana prinaša vrhunske dogodke, a po cenah, ki si jih marsikateri ljubitelj kulture ne more privoščiti. Pri programih, ki jih sofinancira mesto, mora biti del vstopnic cenovno dostopen.

Četrto: ulična umetnost. Sedanja ureditev ulične glasbe z dovoljenji in avdicijami je preveč zapletena. Poenostavimo jo ter določimo lokacije in termine. Ulica je prvi oder vsakega mladega ustvarjalca. Hkrati zagotovimo urejene legalne površine za grafite in hitro odstranjevanje vsega, kar z umetnostjo nima zveze.

Peto: stabilno večletno financiranje programov, da organizacije ne živijo od razpisa do razpisa, ter manj birokracije pri manjših dogodkih. Potrebujemo prostore, v katerih kultura nastaja, ne le prostore, v katerih jo gledamo.

Anton Rop (Ljubljana smo vsi – lista mag. Urške Klakočar Zupančič in dr. Antona Ropa)

Kultura je Ljubljana. V naslednjem mandatu bi morali začeti projekt obnovljenih prostorov (iz že obstoječega fonda) po četrtih, za produkcijo, vaje, dogajanje in druženje. Spodbujati koncertno sceno. Od malih do največjih. Kino Šiška potrebuje dogodke, ki bodo lahko tudi drugačni. Manjše in večje. Ustanoviti bi morali Filmski sklad – po zgledu Dunaja. Slednje ni samo kulturni projekt. Dunaju se za vsak vložen evro iz njihovega sklada v proračun vrne skoraj pet evrov.

248 prostorov oziroma več kot 17.000 kvadratnih metrov mesto že oddaja v brezplačno uporabo kulturnim NVO in samozaposlenim. Vendar objavljeni seznam nepremičnin za prodajo in oddajo ni celoten popis neizkoriščenega fonda. Najprej bi bilo treba objaviti takšen popis ter izbrati prostore za ateljeje, vaje in skupnostno dogajanje, skupaj s stroški in roki ureditve.

Zoran Janković (Vasja Butina s skupino volilcev)

Ponosen sem, da Mestna občina Ljubljana kot edina lokalna skupnost v Sloveniji in širše kulturi namenja dobrih enajst odstotkov celotnega proračuna. Za nas kultura ni strošek, ampak naložba, ki spreminja filozofijo življenja. V podhodu Ajdovščina ne bo multipleksa, ampak minipleks mestnega kina s petimi dvoranami pod upravljanjem Kinodvora.

Vaša teza, da se pogoji za ustvarjanje mlajših umetnikov in umetnic ter NVO slabšajo, ne drži. NVO smo v zadnjih štirih letih namenili skoraj 850.000 evrov oziroma 26 odstotkov več kot v preteklem mandatu, projektno sofinanciramo več kot 130 nevladnih organizacij s področja kulture na letni ravni in 56 za obdobje štirih let. Prav tako sofinanciramo med 80 in 100 projektov na področju ljubiteljske kulture. Nevladnemu sektorju tako za sofinanciranje projektov in programov namenjamo skupno 4,1 milijona evrov na leto.

V zadnjem desetletju smo prenovili oziroma na novo odprli Plečnikovo hišo, Švicarijo, Art center Pionirskega doma, galerijo Cukrarna, Center Rog, Vodnikovo domačijo, KC Španski borci in Gledališče Glej. Vsi so namenjeni izvajanju kulturnih programov javnih zavodov, organizacij in posameznikov. V prihodnjem mandatu načrtujemo dograditev in prenovo Baragovega semenišča, ki bo prinesla nove prostore za delo Pionirskega doma, Slovenskega mladinskega gledališča ter delovne in vadbene prostore za nevladne organizacije. Načrtujemo obnovo lokacije na Ambroževem trgu, kjer bo delovalo Gledališče pod figo in bo namenjeno NVO s področja performativne umetnosti, končujemo tudi obnovo skladiščnih prostorov na Neubergerjevi. Na mestu nekdanje tovarne kemičnih izdelkov TEOL v Mostah bomo vzpostavili »tovarno« sodobnega plesa TELO.

NVO in samozaposlenim v kulturi v brezplačni najem oziroma programsko upravljanje oddajamo 186 prostorov, ki obsegajo 18.000 kvadratnih metrov. Nevladne organizacije v Ljubljani programsko upravljajo Vodnikovo domačijo, Španske borce, Galerijo ŠKUC, Gledališče Glej in Plesni teater Ljubljana. V Rogu na javnih razpisih dodeljujemo pet bivalno-delovnih studiev, v Švicariji pa tri mednarodne bivalne rezidence, dve bivalni rezidenci za mlade do 35. leta in enajst delovnih ateljejev. Tudi celotna stavba nekdanje občine Šiška v izmeri več kot 2600 kvadratnih metrov je namenjena nevladnim organizacijam in samozaposlenim na področju kulture. V zadnjih dveh letih smo prostore v dvoranah četrtnih skupnosti dali v uporabo skoraj 400 ustvarjalcem s področja sodobnega plesa.