V omenjenih podvozih, ki ob nalivih predstavljajo najbolj problematične točke, so namestili merilnike višine vode, videonadzor in vzpostavili neposredno povezavo z dežurnimi službami, so sporočili z Mestne občine Ljubljana. Ti sistemi omogočajo spremljanje stanja v realnem času, kar bo gasilcem in drugim intervencijskim ekipam omogočilo hitrejši odziv, zaporo prometa in preprečilo, da bi vozila obtičala v vodi. Kot dodaten varnostni ukrep so na Celovški cesti uredili tudi posebne talne označbe, ki voznike opozarjajo na nevarnost.
Odziv na ponavljajoče se težave
Namestitev nadzornih sistemov predstavlja neposreden odziv na ponavljajoče se težave z urbanimi poplavami, ki so ob vsakem močnejšem neurju poplavile prestolnico. Kljub dragim prenovam, kot je bila 2,5 milijona evrov vredna obnova podvoza na Dunajski cesti z novim sistemom odvodnjavanja, je voda ob nedavnem neurju cesto znova zalila. Na občini so takrat pojasnili, da je količina padavin v izjemno kratkem času preprosto presegla zmogljivosti sistema.
Težave so že pred časom spodbudile razmislek o dodatnih rešitvah. Ljubljanski župan Zoran Janković je tako že napovedal postavitev semaforjev pred najbolj kritičnimi podvozi. Ti bi ob povišani gladini vode samodejno preklopili na rdečo luč in fizično preprečili vstop vozil v poplavljeno območje, kar bi odpravilo tveganje, da vozniki kljub opozorilom zapeljejo v vodo.
Težava je globlja in zahteva sistemske rešitve
Strokovnjaki ob tem opozarjajo, da lokalni ukrepi v podvozih sicer pomagajo, a ne rešujejo temeljnega problema. Matej Radinja s Fakultete za gradbeništvo in geodezijo poudarja, da podvozov pogosto ne poplavi zgolj voda, ki vanje priteče neposredno z neba ali cestišča, temveč predvsem voda, ki zaradi preobremenjenosti udari nazaj iz mestnega kanalizacijskega sistema. Ob ekstremnih nalivih se kanalizacija napolni do vrha, voda pa nato poišče izhod na najnižjih točkah, kar v mestu praviloma predstavlja kleti in podvoze.
Po mnenju stroke bi morala občina problem rešiti sistemsko in pregledati celotna prispevna območja, ki vodijo do posameznih podvozov. Kot eno od dolgoročnih rešitev predlagajo uvajanje tako imenovane modro-zelene infrastrukture. To vključuje sonaravne ukrepe, kot so deževni vrtovi, zelene strehe in druge prepustne površine, ki padavinsko vodo zadržijo na mestu nastanka. S tem razbremenijo kanalizacijski sistem in zmanjšajo nevarnost udarnih voda.
Težave Ljubljane sicer ne predstavljajo osamljenega primera, temveč del širšega globalnega trenda. Mesta po vsem svetu se zaradi posledic podnebnih sprememb soočajo z vse pogostejšimi in intenzivnejšimi nalivi, ki presegajo zmogljivosti obstoječe komunalne infrastrukture. To jih sili v iskanje novih, pametnejših in bolj trajnostnih rešitev za upravljanje z meteornimi vodami, ki tehnološke nadgradnje, kot so senzorski sistemi, dopolnjujejo z več zelenimi površinami in naravnimi rešitvami.