Na dogajanje so se po nekaj dneh odzvali na Mestni občini Ljubljana, kjer so pojasnili, da je bilo neurje zelo intenzivno. Poudarili so, da stanje na terenu spremljajo in izvajajo ukrepe za izboljšanje odvajanja in zadrževanje padavinskih voda. Med možnostmi za dodatno varnost preverjajo tudi namestitev semaforjev, ki bi voznike pred zalitimi podvozi opozarjali, naj ne tvegajo. Župan Zoran Janković je dejal, da bi semaforje pred vsemi podvozi lahko postavili že kmalu.
»Imamo štiri podvoze, kjer se zadnjih nekaj let pojavljajo težave med nalivi. Za vse štiri smo se dogovorili z državo, da razdelimo, kdo kaj naredi. Nam sta ostala podvoz na Drenikovi in Celovška cesta, država pa je opravila, kar je bilo treba, tako na Zaloški kot na Dunajski cesti,« je povedal župan Zoran Janković. Dodal je, da so dela na Dunajski opravljena vrhunsko. »Črpalka vleče vodo in jo spušča v ponikalnico. Očitno pa ob tako močnih nalivih in v tako kratkem času ne pomaga nič,« je še sklenil.
Rešitev že na Dunajski cesti
Strokovnjak za hidrotehniko s fakultete za gradbeništvo Matej Radinja je za Dnevnik komentiral ukrepe, ki jih je Direkcija RS za infrastrukturo izvedla ob prenovi podvoza na Dunajski cesti. »Izvedeni ukrep temelji na ureditvi sistema padavinske odvodnje, ki ni povezan z mestno kanalizacijo, saj glavni problem podvozov niso padavine, ki padejo neposredno na območje odvoza, ampak vdor vode iz mestne kanalizacije. Ob izjemnih padavinah se mestna kanalizacija napolni z vodo, ki lahko poplavi najnižje ležeče dele, kot so podvozi ali kleti,« je pojasnil Radinja. Semaforji bi v tem primeru delovali le kot dodaten ukrep, če drugi zatajijo.
Padavinska voda se z območja podvoza sedaj zbere v ločenem padavinskem sistemu, ki vodo prek črpališča in lovilca olj dovaja v vrbni sistem v parku med podvozom in bencinskim servisom na Tivolski cesti. »Vrbni sistem je vrsta rastlinske čistilne naprave, ki bo dodatno očistila padavinski odtok iz podvoza, preden ta odteče v ponikovalno kotanjo ob njem. Značilnost vrbnega sistema je, da mlade vrbe prek korenin posrkajo veliko vode, ki jo nato oddajo prek listov. Z oddajanjem vode v zrak hladijo okolico in zmanjšujejo vpliv urbanega toplotnega otoka. Gre torej za kombinacijo klasične tehnične rešitve in sonaravne rešitve, kjer se padavinska voda obravnava na mestu nastanka ter vrača v naravni vodni krog,« je dodal. Ob nedavnih padavinskih dogodkih je voda zalila tako podvoz na Celovški kot na Dunajski cesti, a na Dunajski cesti je bilo vode manj, saj tja ni vdrla mestna kanalizacija. »Po mojih informacijah v času zadnjega naliva celoten sistem še ni bil v polni funkciji, kar je najverjetneje vodilo k preplavitvi, zaradi padavin, ki so padle neposredno na podvoz,« je še pojasnil Radinja.
Poseben ukrep ob Celovški
Kmalu po dogodku so se v javnosti pojavili očitki civilnih iniciativ, da so strokovnjaki Voki Snagi pred začetkom predstavili 12 smiselnih ukrepov, ki bi težave lahko rešili. Na koncu so bile izbrane le nekatere izmed teh rešitev. Med strokovnjaki je bil tudi Radinja, ki je izvajalcem v sklopu projekta Maurice predstavljal predlog 12 ukrepov modro-zelene infrastrukture v okolici Hale Tivoli, ki je del prispevnega podvoza na Celovški cesti. Radinja je ob tem opozoril, da je možnih ukrepov več in da so bili njihovi le nekateri med predlaganimi.
»Pristop temelji na razpršenem obvladovanju padavinskih voda na mestu nastanka in njihovem vračanju v vodni krog prek ponikanja in evapotranspiracije ter zadrževanja in počasnega odvajanja v kanalizacijo, kjer druge rešitve niso tehnično izvedljive. V sklopu projekta je bilo ob kopališču Tivoli izvedeno zadrževalno-ponikovalno polje, ki zbira površinski odtok s parkirišča za zaposlene,« je povedal. Ob zadnjem nalivu je ukrep opravil svojo nalogo, saj se je vsa voda z njegove prispevne površine v njem zadržala in počasi odtekla v podtalje, brez prelivanja v kanalizacijski sistem. Z izvedbo preostalih predlaganih ukrepov bi lahko kanalizacijski sistem postopoma razbremenili in omilili poplavljanje.
Podobno tudi drugod
Poplavljanje podvozov pa ni težava, s katero bi se redno soočala le Ljubljana. Matej Radinja namreč opaža, da se s tovrstnimi težavami sooča večina večjih mest. »Kanalizacijski sistemi niso načrtovani za ekstremne nalive, ki imajo verjetnost pojava enkrat na deset ali več let, saj to ni ekonomsko upravičeno. Del problema predstavljata tudi širitev mest in njihovo zgoščevanje, kar vodi k dodatnim utrjenim površinam, kot so ceste in strehe, ki povzročijo hiter odtok padavin in preobremenitev kanalizacijskega sistema,« je dejal.
Takšne težave so sicer po njegovem mnenju rešljive, a predvsem s spremembo paradigme obvladovanja padavinskih voda na celotnem prispevnem območju. To pomeni, da bi morali izvajati ukrepe zadrževanja in kontroliranega odtoka padavinske vode nazaj v vodni krog ali kanalizacijski sistem mesta.