Bralka, ki se je obrnila na Dnevnik, je pred dnevi v Miklošičevem parku zagledala polomljeno drevo, ki je ležalo čez sprehajalno pot. Dan pozneje ob 8. uri zjutraj tam še ni bilo nobene od pristojnih služb, ki bi poskrbele za padlo drevo. »Prebivalci in sprehajalci smo lahko le začudeno opazovali situacijo. Prejšnji večer smo lahko opazovali podgane, ki so se plazile po polomljenem deblu, zjutraj pa mirno spečo osebo, neizpraznjene koše za smeti in alkoholizirane brezdomce,« je zapisala.
Prepričana je, da so razmere v Miklošičevem parku, vpisanem v register kulturne dediščine in v osrednji točki širšega spomeniško zaščitenega območja sodne palače, že dolgo časa v nemogočem stanju. »V parku ves dan razgrajajo in vpijejo pijani ljudje, nabirajo se kupi smeti in navlake, poslušamo navijanje glasne glasbe, poleg psov se po parku iztrebljajo tudi ljudje. Redno kličemo reševalce, naj pomagajo alkoholiziranim osebam, ki nezavestne ležijo po okoliških pločnikih. Pristojnih služb – od Snage, mestnega redarstva in policije – v Miklošičevem parku ni opaziti in brez izrecnih klicev in prošenj ne posredujejo. Kršitve javnega reda in miru lahko trajajo ure in ure,« je dodala.
Drevo pospravili naslednji dan
Na Mestni občini Ljubljana (MOL) so nekaj dni po dogodku pojasnili, da je šlo za poškodovano drevo krilati oreškar. Dodali so, da drži, da gre za skupino dreves, ki so kot del Miklošičevega parka naravovarstveno in kulturnovarstveno zaščitena. Prve informacije o podrtem drevesu so v družbi Voka Snaga dobili dan po dogodku, okoli pol devete ure zjutraj.
Sodelavci podjetja so podrto drevo opazili med vzdrževalnimi deli in kmalu zatem obvestili sodelavce družbe Tisa, s katero ima Voka Snaga sklenjeno pogodbo za izvajanje tovrstnih del, ki so začeli odstranjevati podrto drevo. V omenjenem podjetju naj bi dela končali slabo uro po klicu.
Za poškodbe kriva suša
»Poškodovano drevo je maja pregledal arborist svetovalec, julija pa je bilo tudi obrezano. Vzrok za odlom je bila oslabitev oziroma popustitev lesnih tkiv na mestu, kjer je bil v delu debla prisoten aktiven razkroj,« so zapisali. Kot jim je uspelo, je na napredovanje razkroja drevesa lahko vplivala tudi dolgotrajna suša, ki drevesa dodatno obremenjuje in zmanjšuje njihovo rast. Prav tako suša zmanjšuje sposobnost odzivanja dreves na poškodbe. Odločili so se, da bodo druge močno nagnjene vrhove preventivno podprli.
»V Ljubljani si prizadevamo ohranjati in širiti zelene površine ter izboljševati pogoje za rast dreves. Redno spremljamo stanje dreves, vsako leto v okviru rednega vzdrževanja na javnih zelenih površinah zasadimo od 300 do 600 drevorednih dreves,« so zapisali in dodali, da številna nova drevesa zasadijo tudi v sklopu prenov ulic, cest, parkirišč in ob vzpostavitvah novih površin. Dodatno zasajajo tudi drevesa na degradiranih območjih, ki jih preoblikujejo v zelene in rekreacijske površine.