Pred nekaj dnevi so obiskovalci Ljubljane opozorili na ponoven pojav podgan v mestnem središču. Tokrat so jih opazili v okolici gostinskih lokalov na Petkovškovem nabrežju, kjer so podgane jedle hrano iz bližnjih smetnjakov in grmovij ob Ljubljanici. »Z družino smo sedeli v lokalu na nabrežju in mimo nas je stekla majhna žival. Najprej smo mislili, da je mačka potem pa sem ugotovila, da gre za podgano. To me je kar presenetilo, saj sem mislila, da je Ljubljana čisto mesto,« je zapisala obiskovalka.
Na Mestni občini Ljubljana (MOL) so pojasnili, da redno izvajajo deratizacijo, dvakrat letno jo izvajajo le na kanalizacijskem sistemu v MOL, poleg tega jo izvajajo še na osnovnih šolah in vrtcih v skladu z zdravstveno-higienskimi predpisi. »V upravnih zgradbah, katerih lastnica je Mestna občina Ljubljana, se opravlja deratizacija najmanj enkrat letno oziroma po potrebi. Ob vsakem sporočilu oziroma pobudi občanov glede pojava podgan obvestimo pristojno službo na JP Voka Snaga, ki opravi pregled in po potrebi izvede deratizacijo javnih kanalizacijskih vodov,« so zapisali. Na primeru zasebnih stavb je deratizacija internih vodov v pristojnosti stanovalcev oziroma upravljalcev zgradb.
Pomembna skupna urejenost mesta
Ključno rešitev takšnih težav pa bi prineslo tudi skrbno ravnanje s hrano. Že zdaj namreč javno podjetje Voka Snaga redno skrbi za skupne površine, čiščenje in praznjenje košev. »Na meščanke in meščane apeliramo, naj ne hranijo prostoživečih živali, saj neustrezno odvržena hrana privabi tudi podgane, ki se hitro množijo. Vsak lahko z vzornim ravnanjem prispeva k urejenosti našega mesta in skupnega prostora, v dotičnem primeru pa tudi za zviševanje ravni zdravja prebivalstva,« so še zapisali.
Pojav podgan sicer spremljajo tudi na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ), kjer pojasnjujejo, da podgane lahko predstavljajo vir okužbe oziroma enega od členov prenosa nalezljive bolezni. » K povečanju populacije glodavcev veliko prispevamo ljudje sami. Glodavci se najpogosteje pojavljajo v strnjenih naseljih, predvsem tam, kjer je hrana in morebiti neurejeno ravnanje z odpadki, pa tudi v zapuščenih objektih, v kanalizacijskem omrežju. Zato je pomembno splošna urejenost in higiena okolja, pravilno zbiranje odpadkov in primerna higiena zbirnih mest za odpadke, prenehanje zlivanja odpadkov in hrane v straniščne školjke, preprečevanje divjih odlagališč,« opažajo.
Razlog tudi podnebne spremembe
Podgane so sicer problematične, ker lahko prenašajo številne povzročitelje nevarnih bolezni v stiku s telesnimi izločki ali neposredno z ugrizom. »Prenašajo lahko določene povzročitelje črevesnih okužb, povzročitelje mišje mrzlice, toksoplazmoze, leptospiroze, s katerimi se človek običajno okuži preko izločkov glodavcev - vdihavanje prahu s posušenimi izločki okuženih glodavcev. Lahko kontaminirajo hrano,« so pojasnili na NIJZ.
»Poleg že omenjenega tveganja za širjenje nalezljivih bolezni, je pojav podgan nesprejemljiv tudi s higienskega vidika in zmanjšuje kakovost bivanja. Na splošno v svetu raziskovalci ocenjujejo, da bo v bodoče podgan več tudi zaradi segrevanja ozračja. Višje zunanje temperature pomenijo boljše pogoje za razmnoževanje. Dejstvo, da se je število podgan najhitreje povečevalo v mestih, ki se najhitreje segrevajo,« so dodali.