Prva izmed treh tožb zaradi Dunajskih kristalov bo kmalu doživela delni epilog na ljubljanskem okrožnem sodišču. Sodnik Djordje Grbović je ocenil, da so sprti D-Kristali in država predstavili dovolj dokazov, na podlagi katerih bo predvidoma v enem mesecu razsodil. Spomnimo, družba D-Kristali, ki jo je ustanovilo šest podizvajalcev pri gradnji Dunajskih kristalov (Alukomen Holding, Marmor Hotavlje, Almont, Elimont, Kovinotehna in Sauter automatika), od države terja plačilo izvedenih del dokončanja poslovnih prostorov v višini 3,4 milijona evrov.
Tožbi med državo in Mabro začasno ustavljeni
Tožba izvira iz menjalne pogodbe med investitorico družbo Mabra in ministrstvom za zdravje, ki ga je ob podpisu marca 2010 vodil minister Borut Miklavčič. S pogodbo se je država zavezala, da bo v zameno za dva nova stolpiča v Dunajskih kristalih Mabri odstopila palačo na Trubarjevi 2. Ministrstvo za zdravje je v stolpiča ob severni ljubljanski obvoznici nameravalo preseliti Inštitut za varovanje zdravja ter Javno agencijo za zdravila in medicinske pripomočke. A ker je Mabra zamujala z dokončanjem stavb, je Miklavčičev naslednik Dorjan Marušič pogodbo februarja 2011 prekinil. S tem si država ni nakopala le tožbe podizvajalcev, temveč tudi Mabre, ki od države terja 2,58 milijona evrov. Nasprotno pa tudi država toži Mabro za plačilo pogodbene kazni v isti višini.
Tožbi z Mabro pa sta v tem trenutku zaradi začetka stečajnega postopka družbe ustavljeni, je povedal stečajni upravitelj Valter Stepan. Pojasnil je, da je sodišče tožbi ustavilo zaradi zamenjave pooblastil v družbi. »Sedaj čakamo, da nas sodišče obvesti o nadaljevanju postopkov,« je dodal Stepan.
Čeprav so država, D-Kristali in Mabra leta 2013 poskušali najti najboljšo rešitev za vse strani, mediacija ni bila uspešna, so pred časom dejali na ministrstvu. Direktorica D-Kristalov Marija Jurekič pa je povedala, da je bil vzrok za neuspešno mediacijo pomanjkanje politične volje, ker da so s svojimi predlogi pogosto naleteli na molk.
Stečaj je bil usoda polovice največjih podizvajalcev
Stečaj Mabre, ki se je začel novembra lani, ni bil nepričakovan, saj je imela družba skoraj štiri leta blokirane račune, za seboj pa je pustila visoke dolgove tako banki kot svojim podizvajalcem. Posledično so trije od šestih podizvajalcev, združenih v D-Kristale, prav tako končali v stečajih. Gre za Almont, Kovinotehno in Elimont.
Alukomen je šel skozi poenostavljen postopek prisilne poravnave, pri čemer se je moral zavezati, da bo upnikom v treh letih poplačal četrtino dolgov. Ob tem ne gre pozabiti, da je finančna uprava Alukomnu zaradi neplačanih socialnih prispevkov in drugih dajatev iz leta 2012 zarubila in lani prodala proizvodne stroje. Predsednik uprave družbe Branko Terčon je decembra poudaril, da prispevkov niso mogli plačati zato, ker jim Mabra dolguje denar iz projekta Dunajski kristali. Zoper družbo so uspešno vložili izvršbo, a ker Mabra denarja nima, ga ni bilo mogoče izterjati. Ker pa Mabra po drugi strani za plačilo terja državo, je Alukomnu uspelo prek sodišča pridobiti novo izvršilno sredstvo, in sicer rubež denarne terjatve, ki jo ima Mabra do države na podlagi menjalne pogodbe.
Na ministrstvu za zdravje medtem opozarjajo, da vlada »nima direktnih obveznosti do družbe Alukomen, zato ni nikakršne pravne podlage za izvršbo na denarna sredstva Republike Slovenije«, in da sodni postopki med sprtimi stranmi še vedno niso končani. Poleg tega so na ministrstvu prepričani, da se ne morejo ločeno pogovarjati samo z Alukomnom, saj so njegove terjatve že vključene v terjatev skupne družbe podizvajalcev D-Kristali.
