Projekt Bežigrajski športni park, ki ga na območju Plečnikovega stadiona dolga leta načrtuje znani poslovnež Joc Pečečnik, se še vedno ni začel. Pečečnik je namreč naletel na več težav, med drugim projekt ni kulturno varstveno nesprejemljiv. Kot smo že poročali, je Ministrstvo za okolje in prostor že pred leti pojasnilo, da so prejeli negativno kulturno varstveno mnenje Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije in ministrstva za kulturo.
Prenova Plečnikovega stadiona za Bežigradom je ena najdlje trajajočih in najbolj kompleksnih nepremičninskih sag v Sloveniji. Najglasnejši nasprotniki projekta so stanovalci sosednjih Fondovih blokov, ki želijo zaščititi skupna zemljišča, kjer so vrtički ob stadionu. Stanovalci trdijo, da so ta zemljišča pripadajoča k njihovim stavbam, medtem ko je investitor Joc Pečečnik ta zemljišča vključil v načrt za gradnjo novih objektov. Kljub temu pa je investitor pred nekaj dnevi prepleskal zunanje površine stadiona, ki so danes vidne v nekoliko bolj izrazitih barvah. Vprašanja o delih na Plečnikovem stadionu smo naslovili na Joca Pečečnika, a nanje ni odgovoril.
Zid dalj časa tarča vandalizma
So pa razlog za plepleskane stene razkrili v Zavodu za varstvo kulturne dediščine RS (ZVKDS), kjer so pojasnili, da je pleskanje začasni ukrep kot odziv na inšpekcijski postopek Inšpektorata RS za kulturo in medije. »Obravnavani zid in še marsikateri drugi deli stadiona so bili predmet dolgoletnega vandalizma in nespoštovanja slovenske kulturne dediščine. Lastniku je bilo naloženo, da rezultate teh dejanj odstrani oziroma odpravi. Ker pa trenutno na stadionu še niso vzpostavljene tiste razmere, ki bi omogočale končno prezentacijo in zaključne konservatorsko-restavratorske posege oziroma čiščenje opečnega dela zidu, je bil kot začasni ukrep določeno pleskanje dela zidov z vodotopnimi barvami, ki bi ublažile negativne posledice nadaljnjega grafitiranja sten oziroma dejanj vandalizma in omogočale lažje končno čiščenje in prezentacijo kulturnega spomenika,« so zapisali.
Ker gre za poseg v okviru inšpekcijskega postopka, posebnega soglasja ZVKDS ob tem ni izdal. » Investitor sicer o vseh ukrepih sproti obvešča ZVKDS, OE Ljubljana, ravno tako se odziva na pozive o ukrepanju, kakršen je bil nedavni primer vloma na enih od kovinskih vrat ravno pod obravnavanim stebriščem,« so dodali.
Pripravlja se konservatorski načrt
Na skrb Ljubljančanov, da nova zunanja podoba stadiona barvno ne ustreza originalni, na ZVKDS mirijo, da gre le za začasni ukrep. »Ker gre za lahko odstranljivo barvo oziroma je poseg reverzibilnega značaja, ustreza konservatorskim standardom v okviru začasnih ukrepov. Prav tako bo ukrep preprečeval negativne posledice nadaljnjega grafitiranja sten, saj bodo nadaljnji grafiti lažje odstranljivi. Ker se novi grafiti že pojavljajo, je tak ukrep seveda edini smiseln do končne rešitve,« so prepričani.
Trenutno sicer na ZVKDS ne obravnavajo nobene vloge za posege v zvezi z obnovo Plečnikovega stadiona. »ZVKDS, OE Ljubljana je kot pomoč v smislu brezplačnega svetovanja lastnikom kulturne dediščine kot dela javne službe ZVKDS pripravila popis del z okvirnimi finančnimi ocenami za izvedbo ukrepov po izdani odločbi inšpektorata, vendar je več postavk mišljenih zgolj kot začasni ukrep. Ker pa so tudi začasni ukrepi, denimo začasna streha na glorieti in malih paviljonih, finančno ravno tako zahtevni, se je lastnik odločil, da bo šel postopoma v celovite konservatorsko-restavratorske posege, kot jih predvideva že izdelan konservatorski načrt za stadion,« so dodali. Kljub temu bo potreben konservatorsko-restavratorski projekt. Trenutno je v izdelavi obsežnejši in celovit popis predvidenih del za obnovo, ki pa še ni zaključen.
