Aprila je na Dunajski cesti v Črnučah začela veljati nova prometna ureditev. Omejitev hitrosti se je na celotnem območju med Avtošolo Ježica in Štajersko cesto znižala s 50 kilometrov na uro na sedanjih 40. Le nekaj tednov po začetku nove ureditve pa je nastala spletna peticija, ki občino poziva, naj se vrne prejšnja omejitev 50 kilometrov na uro. Pod ta poziv se je podpisalo že 700 občanov.
Kot razloge so navedli, da je cesta dovolj široka in primerno urejena za običajno omejitev hitrosti vožnje v naselju. Prav tako so križišča že semaforizirana, na tem odseku pa v preteklosti ni bilo hujših nesreč. Znižanje hitrosti je po njihovi oceni upočasnilo prometni tok in poslabšalo razmere na cesti. Poudarili so tudi ekološki vidik, saj naj bi nižja hitrost pomenila vožnjo v nižji prestavi, kar po njihovem poveča porabo goriva in izpuste. »Znižanje omejitve hitrosti je lep primer arbitrarnega urejanja cestnega prometa brez sledi kakšne širše strategije,« nam je sporočil bralec, ki se vsak dan vozi po tem delu Dunajske ceste. »Kdor se je kdaj peljal čez ta del mesta, vam lahko hitro našteje druge predele mesta, kjer bi po tej logiki tudi lahko znižali omejitev. Načrtovalci sprememb se niso potrudili niti toliko, da bi omejitev uvedli zgolj na odsekih ob šoli in v predelu, kjer kolesarska pot ni umeščena na pločnik, ampak so jo preprosto potegnili od mosta čez Savo naprej vse do črpalke,« je bil kritičen bralec.
Omejitev v imenu pešcev in kolesarjev
Pobudniki omejitve so se sklicevali na varnost pešcev in kolesarjev ter na bližino osnovne šole. Pri tem so navedli, da kolesarska površina ni fizično ločena od avtomobilske, zato je omejitev hitrosti pri 50 kilometrih na uro nevarna za šibkejše udeležence prometa. Pri tem stališču so jih podprli starši tamkajšnje OŠ Maksa Pečarja ter četrtna skupnost Črnuče, ki je pripravila tudi akcijski načrt za promet. Ta je utemeljil omejitev hitrosti kot pomemben ukrep za zvišanje kakovosti življenja po eni strani, na drugi strani pa so izračunali, da je potovalni čas zanemarljivo počasnejši. Glede tega ukrepa so izvedli tudi anketo, v kateri je omejitev hitrosti podprla več kot polovica vprašanih.
»Če približno 1800 metrov dolg odsek odpeljete s hitrostjo 40 kilometrov na uro namesto 50, bo pot trajala 32 sekund več. Ker so na poti tudi semaforji, je tak izračun zgolj teoretičen. Dokazano pa se z zmanjšanjem hitrosti izboljša varnost vseh drugih aktivnih udeležencev prometa,« je omejitev hitrosti utemeljil Matej Praprotnik, kolesarski župan Ljubljane in pobudnik peticije za omejitev. Pri tem je dodal, da je pri trku s pešcem z avtomobilom, ki vozi 50 kilometrov na uro, možnost preživetja manj kot 40-odstotna. Pri 40 kilometrih na uro pa je možnost preživetja več kot 80-odstotna. Pojasnil je, da je z nižjo omejitvijo manj tranzitnega prometa, kar je tudi ekološko boljše.
Zavrnil je tudi navedbe, da je infrastruktura na tej cesti primerna, saj nasprotniki omejitve ne upoštevajo kolesarjev in pešcev. »Zanje je infrastruktura res ustrezna, še zdaleč pa niso njeni edini uporabniki. Nenazadnje, z nižjo hitrostjo se spremeni tudi raba prostora. Počasnejša ulica je prijetnejša za sprehod, druženje, posaditev dreves. Primarna raba ulic je lahko bistveno bolj večstranska, ne le prometna. V središču Ljubljane je takšno preobrazbo doživela Slovenska cesta,« je izpostavil. Tudi argumenti zagovornikov višje omejitve, da je cesta varna, ga ne prepričajo. Pri tem je navedel podatke Agencije za varnost prometa, ki je v zadnjih letih zabeležila 19 nesreč z lažjimi poškodbami. V štirih nesrečah pa so se huje poškodovali dva kolesarja, peška in motorist.
