Ob krožišču med Dunajsko in Obvozno cesto se je malo pred tretjo uro začela zbirati skupina ljudi, ki, kot pravijo, želijo opozoriti na romsko nasilje. Shod so nadaljevali s sprehodom okoli krožišča. »Preprosto je dovolj, ljudje se želimo doma počutiti varno,« je povedala Marinka, ki je na protest prišla iz Šentjerneja.
Njena soseda Danica je dodala, da so nasilja deležni ves čas. »Dogajajo se kraje, stvari izginjajo. Ljudje pa si ne upajo stopiti na dvorišča in njive,« je povedala.
Prišlo je približno 100 ljudi, med njimi so bili tudi mlajši otroci, s seboj so prinesli več plakatov. »Naj mladi vedo, katere vrednote so prave,« je povedala Breda, ki je na protest pripeljala štiri vnuke.
»Ne jamrat in se pritoževat, stopimo skupaj in naredimo spremembe,« je zapisano na enem izmed plakatov. Šentjernejski kmet Andrej Brečko, ki so ga pred dnevi prav tako fizično napadli, se je odločil, da na to opozori tudi v Ljubljani. »Ne počutim se dobro, naj kaj naredijo,« je povedal.
Shoda se je udeležila tudi skupina obritoglavcev, ki so v rokah ponosno držali zastavo s karantanskim panterjem.
Odzivi
Predsednik Sveta romske skupnosti Jožek Horvat Muc je shode označil za legitimne, a se je ob tem vprašal, kaj je njihov namen. »Težave so velike in dolgotrajne, niso nastale včeraj. Obsojam vsakršno obliko nasilja,« pravi. A opozarja, da ni dopustno, da člani raznih civilnih iniciativ jemljejo pravico v svoje roke. »Država mora zagotoviti varnost vsem prebivalcem in ustrezno sankcionirati kazniva dejanja, vendar izključno prek zakonitih pooblaščenih institucij,« je povedal. Ob tem je poudaril, da kaznivih dejanj ne povzroča celotna romska skupnost, temveč posamezniki. Pripadnike romske skupnosti je zato pozval, naj aktivno sodelujejo pri preprečevanju izgredov in kaznivih dejanj.
»Nasilje vseh vrst je nevarno tako za posameznike kot za skupnosti. A kar gledamo zadnji dve poletji, je grozljiva realnost antiromizma in gonje proti Romom, ki dosegata zlovešče razsežnosti Ambrusa 2007,« je prepričana profesorica na univerzi v Združenem kraljestvu in gostujoča raziskovalka na Inštitutu za novejšo zgodovino Jana Javornik. Opozorila je, da etničnega porekla policija ne beleži, prav tako pa da ni pomembno.
Že lani je Javornik opozorila, da so okrepljena prisotnost policije z večjimi pooblastili, kaznovalni ukrepi in krčenje socialnih pravic le navidez nevtralni in da bodo prispevali k manj varnim skupnostim za vse. »Leto dni kasneje lahko vse to le ponovim. Represija in kaznovalne politike nikoli nikjer ne vodijo v integracijo, ampak poglabljajo marginalizacijo, segregacijo, getoizacijo, nezaupanje, sovraštvo in nasilje. Rasistična ideologija se pogosto predstavlja kot »obramba«, v tem primeru pred Romi,« je dodala.
»Oblastniška aroganca v odnosu do Romov v Sloveniji slika grozljive podobe vidika, s katerega večinska populacija razume etnične in druge manjšine. V političnem učbeniku ni učinkovitejše taktike za preusmerjanje odgovornosti in odvračanje pozornosti, kot je ustvarjanje občutka strahu pred nasiljem »drugih«, njihovim ogrožanjem »javnega reda« in »državne ali lokalne varnosti«,« je opozorila in dodala, da del krivde nosi tudi medijsko poročanje.
