Ljubljana.Zoran Mole, lastnik podjetja Mia Com, je besen. Potem ko je sodišče novembra ugodilo njegovemu predlogu in terjatve v višini 73.509 evrov, ki jih ima podjetje do Cestnega podjetja Ljubljana (CPL), zavarovalo s predhodno odredbo o rubežu premičnin, »zlasti pa z rubežem skladišč posipnih materialov in soli«, CPL sol še naprej nemoteno odvaža. Mole je opozoril, da so sol začeli odvažati že minulo nedeljo, ko je začelo snežiti, nadaljevali pa so tudi včeraj, ko potrebe po posipanju sploh ni bilo. Zato je prepričan, da se podjetje, ki mu nad glavo visi stečaj, želi zgolj izogniti rubežu. »To je edini način, da bi bil lahko v celoti poplačan, zdaj pa je ta sol kdove kje.«
Brez pristojnosti za komentarje
Na ljubljanskem okrožnem sodišču so sicer pojasnili, da je sodišče že 17. decembra s sklepom zavrnilo ugovor dolžnika, torej CPL, a je ta zoper sklep vložil še pritožbo. Odločitev sodišča tako še ni pravnomočna, kar pa ne odloži učinkovanja izdane predhodne odredbe, so še poudarili. Na vprašanje, ali postopek teče korektno in ali pristojni izvršitelj ravna v skladu z dolžnostmi, na sodišču zaradi nepravnomočnosti odločitve nismo dobili odgovora, prav tako tudi ne pri pristojnem izvršitelju Bojanu Vodopivcu, ki je dejal, da nima pristojnosti podajati informacij.
Mole nam je sicer povedal, da izvršitelj, ki doslej ni bil najbolj kooperativen, zdaj vendarle sodeluje. Potrdil naj bi, da CPL sol res prevaža, in napovedal, da bo v zvezi s tem na policijo vložil kazensko ovadbo. Poleg tega naj bi za četrtek napovedal rubež premičnin na upravi CPL, kar pomeni, da če plačila terjatev še vedno ne bo, bodo lahko zarubili računalnike in pisarniški material. Mole ni zadovoljen, saj se boji, da bi do četrtka lahko izginili še računalniki »Poleg tega je vrednost tovrstnih premičnin bistveno manjša od posipnih materialov, tako da je vprašanje, koliko bomo sploh iztržili na tak način.« Če bi bilo po njegovem, bi zapečatili kar stavbo uprave podjetja.
Bolje bi bilo sol prenesti v varovano skladišče
Predsednik zbornice izvršiteljev Zoran Kuret Marolt, ki sicer primera ne želi komentirati, je pojasnil, da je hramba pri dolžniku, kakršna je bila v tem primeru, vedno nekoliko tvegana. Na vratih skladišč bi res morali biti obvestila in kopije zapisnika o rubežu, a tudi če teh ni, je dolžnik vedno obveščen o vpisu zastavnih pravic na premoženje, kar pomeni, da z njim ne sme razpolagati. »Tudi policija bi morala reagirati na prijavo v takšnem primeru in odvažanje soli preprečiti.« Na vprašanje, ali bi izvršitelj lahko odškodninsko odgovarjal, če se izkaže, da je bila upniku v tem primeru povzročena škoda, pa je sogovornik pojasnil: »Če upnik ni nikoli zahteval, da se sol prenese v varovano skladišče, ki bi ga plačeval upnik sam, izvršitelj ne bo odškodninsko odgovarjal.«
